Med zadnjimi naravnimi ujmami se je spet pokazalo, da v težavah prvi na pomoč priskočijo gasilci in da je njihova pomoč najučinkovitejša. Zato bi bilo prav, da v vladi razmislijo tudi o položaju in statusu tega poklica v naši družbi. Pustimo ob strani, da je vlada v zadnjem proračunu močno zmanjšala sredstva za pomoč v elementarnih nesrečah. Precej bolj zgovorno je to, da so pri zloglasnem nepremičninskem zakonu šele v zadnji fazi na pritisk javnosti iz obdavčitve izvzeli gasilske domove in da je status poklicnih gasilcev v sistemu vrednotenja plač v javnem sektorju precej podvrednoten, status prostovoljnih pa slabo urejen. Tako kot gre vsa pohvala gasilcem in mnogim drugim požrtvovalnim delavcem na terenu, pa se zdi, da državna politika zamuja. Vlada je namreč kot prvo pomoč namenila le dobrih 300.000 evrov sredstev iz proračunske rezerve, kar je na primer desetkrat manj, kot so v zadnjih mesecih v državni slabi banki namenili za različne pogodbene storitve tujim zunanjim izvajalcem.
Po eni strani se z lekarniško tehtnico odmerja finančna sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč, po drugi strani pa se desetkrat več denarja meče skozi okno različnim tujim svetovalcem za nejasno opredeljene storitve ob sanaciji bančnega sistema. Kakor da je samoumevno, da bodo požrtvovalni gasilci in drugi delavci opravili vse delo na podlagi solidarnosti, medtem ko se tujim svetovalcem za sporne in neopredeljene storitve namenja ogromna sredstva. Vlada bo morala tudi čim prej sprejeti interventni zakon za odpravo oziroma sanacijo škode, ki je nastala. Če lahko po eni strani brez dvoma ugotovimo, da gasilci vedno opravijo vse in še veliko več, kot bi sploh smeli od njih pričakovati, pa se zdi, da pri Slovenski vojski obstajajo še velike rezerve.
Izjava ministra Jakiča, češ da jih župan Postojne sploh ni povabil na pomoč, je precej nenavadna. Gre za Slovensko vojsko, ki ne potrebuje nobenega povabila, da gre na teren, saj je na svojem ozemlju in pomaga svojim ljudem. Zdi se, da bomo tudi v prihodnosti vse pogosteje priča različnim naravnim nesrečam, zato bi v vladi in še posebno na ministrstvu za obrambo morali razmisliti o redefiniranju sistema obrambe in varstva v primeru naravnih nesreč. Več sredstev bo treba nameniti organizacijam na terenu, kot so gasilska društva, ki nas varujejo ob tovrstnih nesrečah in manj za nabave orožja. Vse prepogosto se zdi, da se država na gasilska društva in druge organizacije na terenu spomni šele, ko potrebuje pomoč.
