NA KOŽO

Čas, da ego zapusti politično prizorišče

Objavljeno 05. julij 2012 00.08 | Posodobljeno 05. julij 2012 00.07 | Piše: Milena Kalacun Lapajne

Po dobi plenjenja zdaj izkušamo dobo krčenja še tistega pičlega, kar je ostalo.

Milena Kalacun Lapajne.

Še dobro, da se v poletnem času vse čakre lažje odpirajo in da se večini zasanjanega ljudstva odpirajo možnosti za nove poglede in novo prihodnost. To, da je Slovenija politično mlačna, že nekaj časa vemo. To, od samega boga dano deželo, so si včasih podrejali mogočni sosedi, pred slabim stoletjem je bila pahnjena v balkanski kotel, zadnjih 20 let pa so za njo leta nesrečnega otroštva in turbulentnega najstništva. Zdaj prihaja čas, ko se bo mlada dama morala odločiti, kaj bo postala in kako bo krojila svojo usodo.

Da so mlado državico zlorabljali vsepovprek tisti, ki predvsem ne spoštujejo sami sebe, sploh pa ne državniških vrednot, je jasno. Po dobi plenjenja zdaj izkušamo dobo krčenja še tistega pičlega, kar je ostalo, in čaka nas opustošenje. Denarja ni, priložnosti še manj, o rasti si sploh ne upamo govoriti, na obzorju ni več niti novih delovnih mest. Od zraka pa se ne bo dalo živeti ...

Te dni se močno oglaša opozicija, ki bi rada vložila interpelacijo, konstruktivno nezaupnico – kar koli že –, zoper trenutno vlado. Vse legitimno in povsem O. K., si mislim. Po drugi strani pa se vprašujem, kaj, za vraga, se opozicija gre. Všeč mi je porogljivi in samozavestni odgovor Janeza Janše, ko pravi, »če so sposobni sestaviti ekipo, ki bo imela v parlamentu trdno večino in ne bo problema pri sprejemanju ukrepov, se pod interpelacijo podpišem tudi sam«. Edini pravilni in mogoči odgovor v tem danem trenutku.

Ali ima opozicija v tem trenutku ekipo, ki bi tej nesrečni mladi dami prišepnila nekaj pravih rešitev, ji pomagala resno vlagati v študij, ji pokazala dobre prakse, omogočila konkurenčen položaj v Evropi? Je tega sposobna? Bojim se, da ne. Pa ne posplošujem in ne kritiziram. Bojim se, da naša državica poleg trde roke, zakoreninjenih vzorcev in egocentričnih kavbojev potrebuje manj ega, predvsem pa spoštovanje do najvišje pravice, ki jo imamo navadni državljani – da ima na volitvah, predsedniških ali parlamentarnih, možnost izvolitve človeka, ki se zmore povezati s superjazom. Da voli nekoga, ki bo delal zanjo in ne proti njej.

Zatorej, draga opozicija, spoštujemo vaše predloge in pobude, če so res mišljeni za dobro malega človeka, kajti čas je, da ego zapusti politično prizorišče.

Deli s prijatelji