Za paradoksalno anekdoto mi je povedal znanec. Povsem naključno je nanjo naletel na spletnem naslovu www.libertymagazine.com. Anekdota je pravzaprav intervju iz leta 1931, objavljen na navedenem spletnem naslovu. Publicist in novinar C. Vanderbilt mlajši je namreč pred drugo svetovno vojno opravil intervju z enim izmed najrazvpitejših kolovodij ameriškega organiziranega kriminala vseh časov: z Al(phons)om Caponejem. Z njim se je imel C. V. mlajši priložnost pogovarjati le nekaj dni, preden je FBI zloglasnega mafijca končno lahko aretiral, pa še takrat le zaradi utaje davkov. In kaj naj bi bilo pri tem tako paradoksalno? Menda tisto, kar je Capone poudaril v enem od svojih odgovorov: »Dandanes ljudje ne spoštujejo ničesar več. Nekoč smo na piedestal naših vrednot postavljali krepost, čast, resnico in spoštovanje zakona. Naši otroci pa so vzgojeni, da spoštujejo samo še stvari, materialne dobrine ...«
Znancu sem pojasnil, da bi slovenski prevod Caponejevega odgovora v daljši različici lahko prebral tudi v zanimivi knjigi z naslovom Narobe: Šola narobe sveta, ki jo je Založba Sanje pri nas izdala pred dvema letoma, a je v Urugvaju izšla že leta 1998. Vsak, ki bo prebral to zanimivo in poučno knjigo ter v njej prevod Caponejevega odgovora, sem poskušal spodbuditi njegovo radovednost, bo opazil, da je čikaški mafijec v intervjuju izpred 82 let opozarjal še na nekaj: »Če se prav spomnim, v drugem delu paradoksalnega Caponejevega odgovora piše približno takole: V ZDA je danes edina stvar, ki odpira vsa vrata, korupcija. Korupcija je edini zakon povsod tam, kjer ni več nobenega drugega zakona, in spodkopava temelje te dežele. Krepost, čast, resnica in spoštovanje zakona so žal izpuhteli iz življenja Američanov.«
Naj se sliši še tako neverjetno: na vse našteto je Capone, čeprav je bil nepoboljšljiv kriminalec, opozoril že leta 1931. In? Enako bi vsak kolikor toliko resnicoljubni intervjuvanec lahko pri nas povedal včeraj ali danes. Če bi v intervjuju za slovenski medij omenjal vrednote, ki kot da so že izpuhtele ali pa bodo vsak čas. Včeraj ali danes, ja. Smo mi danes komaj tam, kjer so bili Čikažani pred 82 leti?
