Cankarja bi dali na Kongresni trg

LJUBLJANA – Desetega maja bo minilo 140 let od rojstva pisatelja, dramatika, pesnika in politika Ivana Cankarja, čez dve leti pa se bomo spominjali stote obletnice njegove smrti. »Spodobi se, da nam vsaj kulturni praznik prebudi slabo vest zaradi zanemarjanja spomina na našega velikega pisatelja, humanista in politika,« so ob letošnjem 8. februarju zapisali v Zboru za republiko.

Ljubljana še vedno nima dostojnega Cankarjevega spomenika, čeprav je bilo v preteklosti kar nekaj konkretnih pobud, ki so iz takih ali drugačnih razlogov žal propadle. »Skrajni čas je, da začenjamo pripravo za postavitev pravega spomenika osrednjemu slovenskemu pisatelju in dramatiku, izjemnemu moralnemu, socialnemu in političnemu mislecu, da bi s tem končno izpolnili predolgo spregledan nacionalni dolg,« pravijo v Zboru za republiko. »Podobno kot se je Ljubljana pred stoletjem in več poklonila Prešernu s spomenikom na današnjem Prešernovem trgu, se je treba Ivana Cankarja za stoletnico smrti spominjati ne več samo s komaj opazno umaknjeno portretno upodobitvijo, ki je del arhitekturnega kompleksa, ampak z reprezentativnim spomenikom, prepoznavnim in vidno postavljenim v mestno središče. Šele s tem bo slovenska prestolnica postala vredna pomena, ki ga Cankarjevo delo ohranja za naš čas, za slovensko kulturo, družbo in državo.«

Na Rožniku

Tako predlagajo postavitev kipa Ivanu Cankarju, ki naj bi stal nekje v središču Ljubljane. Ob tem so predlagali konkretno lokacijo, to je Kongresni trg, kjer je Cankar nazadnje bival. Želijo tudi, da bi kip izdelali in odkrili do 2018., tako da bi s tem dejanjem dostojno in primerno počastili 100. obletnico Cankarjeve smrti.

Literarni zgodovinar Janko Kos je povedal, da se Ljubljana že od Cankarjeve smrti srečuje s težavami s postavitvijo njegovega kipa. Že takoj po pisateljevi smrti 1918. se je sestal prvi odbor, ki naj bi pripravil teren za postavitev kipa. To se ni nikoli uresničilo, saj je imel takratni župan Ivan Tavčar odklonilni odnos do tega. Ob Cankarjevi smrti je celo prepovedal izobešanje črnih zastav. Leta 1930 so Cankarjev spomenik končno postavili na Vrhniki, kjer se je Cankar rodil.

Nekaj spomina na pisatelja, dramatika in pesnika v slovenskem glavnem mestu le imamo. Po njem so vrh Rožnika poimenovali Cankarjev vrh in na njem ob tridesetletnici njegove smrti postavili pisateljev spomenik, delo kiparja Frančiška Smerduja. Odkrili so ga 12. decembra 1948. Pod cerkvijo so na začetku 19. stoletja odprli gostilno Pri Matiji. V njej je med letoma 1910 in 1917 občasno stanoval Ivan Cankar. Danes je v stavbi nasproti gostilne na ogled Cankarjeva spominska soba.

Nekoliko drugače je bilo ob 100. obletnici rojstva, saj je 1976. izšla zadnja knjiga njegovih zbranih del, čez dve leti pa se je začela gradnja Cankarjevega doma, kjer so postavili portretni spomenik kiparja Slavka Tihca. Po mnenju Janka Kosa je kocka s prepoznavno Cankarjevo podobo bolj emblem Cankarjevega doma kot spomenik.

Razpadajoča figura

Sicer pa so že v 70. letih prejšnjega stoletja razmišljali o postavitvi Cankarjevega spomenika, vendar brez težav spet ni šlo. Nalogo so zaupali kiparju Janezu Boljki, ki je ustvaril skico razmišljajočega Cankarja, toda tedanja oblast ga je ocenila kot razpadajočo figuro, to pa naj bi bila nezaupnica socializmu, v katerem Cankar ne bi mogel biti to, kar si je želel. Tako je padel v vodo še en načrt. Kot je še povedal Janko Kos, bi Cankarjev spomenik lahko nagovarjal tako mlade kot stare, leve in desne in bi bil hkrati dobra pot k spravi. Cankar je bil namreč po Kosovih besedah v svoji vsestranskosti najprej anarhist, nato socialni demokrat, zelo kratko obdobje celo marksist, pozneje pa se je približeval krščanstvu.

Ivan Cankar je znan po številnih anekdotah. Nekoč je v družbi dejal: »Ko bom jaz imel spomenik, hočem takega, da bom sedel, ne maram stati.« In res so Vrhničani z izbiro podobe kipa ob Tržaški cesti izpolnili željo največjega slovenskega pisatelja in dramatika.

Kmalu po Cankarjevi smrti, januarja 1919, se je na Vrhniki oblikoval odbor za postavitev spomenika znamenitemu rojaku. V desetletnih pripravah za uresničitev te naloge so za pomoč zaprosili tudi naše izseljence v Ameriki. Ti so se odzvali in v Detroitu ustanovili odbor za zbiranje prispevkov za spomenik. Ker so se ameriški Slovenci želeli v čim večjem številu udeležiti odkritja spomenika, so se v odboru odločili, da bo slavnostno odkritje v poletnem času leta 1930. Ljubljana se tudi tokrat ni izkazala. Takratni župan Dinko Puc je na odkritje kipa poslal kar svojega namestnika, pa tudi sicer ni primaknila večjih sredstev za projekt. Za mesto postavitve spomenika so določili prostor ob Novi cesti, danes Tržaški, ob takratni Kmetski posojilnici (danes občinski stavbi).

Na natečaju za oblikovanje spomenika je sodelovalo deset slovenskih kiparjev. Odbor se je na koncu odločil za delo kiparja Ivana Jurkoviča z naslovom Mislec. Razložili so, da je ta osnutek najbolj všeč Vrhničanom, ker jih najbolj spominja na resnično Cankarjevo podobo. Številnih slovesnosti ob odkritju spomenika in spominske plošče na pisateljevi rojstni hiši Na klancu se je udeležila množica ljudi od blizu in daleč. V velikem številu so na Vrhniko prišli tudi zdomci iz Amerike. Kulturne prireditve so potekale že 9. avgusta, najbolj slavnostna pa je bila nedelja, 10. avgusta 1930.