VREME

Čakajoč na sneg

Objavljeno 17. januar 2014 16.44 | Posodobljeno 16. januar 2014 21.47 | Piše: Tanja Cegnar

Verjetno pa si tudi največji ljubitelji snega ne želijo tako debele snežne odeje, kot smo jo imeli v osrednji Sloveniji sredi februarja 1952.

Dan se je podaljšal že skoraj za pol ure, a moč sončnih žarkov je še vedno šibka. Za sončne žarke nas poleg tega, da se zadnjih nekaj tednov prek naših krajev pogosto pomikajo gmote dežnih oblakov, v obdobjih sicer lepega vremena po nižinah pogosto prikrajša megla ali nizka oblačnost. Sivina, ki se nekaterim zdi dolgočasna, drugim otožna, tretjim spet skrivnostna in prijetna. V veliki večini pa smo tisti, ki se sončnega dneva razveselimo, in nam modro nebo polepša dan.

Ob prevladujočih jugozahodnih zračnih tokovih bo pretoplo vreme za običajno najhladnejši mesec leta še kar vztrajalo, in čeprav je polovica meteorološke zime že mimo, pravega mraza še nismo občutili. Za vremensko občutljive so take razmere zaradi pogostih prehodov front naporne, saj prinašajo različne značilne težave, pogosto so okrepljeni tudi znaki nekaterih kroničnih bolezni.

Tudi kmetovalci so zaskrbljeni zaradi pretoplega vremena, ki najbolj ogroža ozimne posevke in moti običajni bioritem živali. Če v nadaljevanju ne bo kakšnega zares mrzlega obdobja, bo tokratna zima primerljiva z zimo 2006/2007, ki je bila doslej po nižinah najtoplejša. Takrat ni bila visoka samo povprečna zimska temperatura, ampak ni bilo niti krajšega izrazito mrzlega obdobja. V Ljubljani je tisto zimo sneg obležal štiri dni, največja debelina pa je bila šest cm.

image
Tanja Cegnar.

Tudi v preteklosti smo že imeli zaporedje zim z zelo skromno snežno odejo. Take so bile v letih 1972/73, 1973/74 in 1974/75. Sledilo jim je obdobje dokaj normalno zasneženih zim, ki so ga prekinile tri zaporedne s snežno odejo po nižinah skromne zime 1987/88, 1988/89 in 1989/90. Od takrat dalje zbrani podatki kažejo, da so postale zime s skromno snežno odejo pogostejše kot v preteklosti. S snežno odejo zelo skromni letni časi se med seboj lahko močno razlikujejo, saj je vzrok za pomanjkanje snežne odeje lahko pretopla zima, kot je tokratna, ko po nižinah dežuje, padavine pa so dokaj pogoste in večinoma tudi nadpovprečne. Lahko pa zimo zaznamuje dolgo suho obdobje, ko kljub mrzlemu vremenu ni snežne odeje, ker ni padavin. Najdaljša sušna obdobja imamo prav pozimi, vendar nam ta ne povzročajo toliko težav kot poletna, zato pritegnejo manj pozornosti.

O tem, da se podnebje spreminja, nas ne prepričujejo več samo podatki in na njihovi osnovi izračunani trendi, ampak to ob poletni vročini, kot jo je prineslo poletje 2013, in milih zimah tudi občutimo. Pa ne samo občutimo, tudi vidimo po kopnih tleh po nižinah. Vsa nižjeležeča smučišča pesti pomanjkanje snega. Če jim v običajno mrzli zimi še uspe nadoknaditi pomanjkanje snega z zasneževanjem, ta oblika prilagajanja ob neobičajno toplem vremenu odpove in pomoči za smučišča ni. Že pred leti je bila znotraj OECD izdelana študija o izgledih za številna smučišča v Alpah. Jasno je pokazala, da nižjeležečim smučiščem slabo kaže. Mnogi so študiji očitali, da ni upoštevala možnosti prilagajanja, to je zasneževanja. Vendar v tako topli zimi, kot jo imamo tokrat, tudi zasneževanje odpove. Študija je pripisala prihodnost predvsem smučiščem na višini okoli 1500 m in višje. Seveda ima vreme iz leta v leto precejšnjo spremenljivost, še posebno velja to za zimski čas. Zato imamo kljub temu da se je v zadnjih nekaj desetletjih ozračje že opazno ogrelo, še vedno, čeprav redkeje kot v preteklosti, tudi obilno zasnežene zime, ko uspešno in dokaj dolgo v pomlad obratujejo tudi nižjeležeča smučišča, še posebno odkar se ne zanašajo zgolj na naravni sneg, ampak si pomagajo tudi z zasneževanjem.

Verjetno pa si tudi največji ljubitelji snega ne želijo tako debele snežne odeje, kot smo jo imeli v osrednji Sloveniji sredi februarja 1952, ko je bilo snega skoraj meter in pol. Takrat je bil življenjski utrip še nekoliko počasnejši, kot je danes, a kljub temu so bili potrebni izredni ukrepi, saj je sneg ustavil promet, čezmerno obremenil strehe, v gorah pa so se prožili obsežnejši snežni plazovi. Od leta 1952 snežna odeja v osrednji Sloveniji ni več dosegla metra debeline, še najbolj se mu je približala v zimi 1968/69, ko je bilo 95 cm, in z 89 cm v zimi 1986/87. Tudi lani smo, kljub temu da ni bilo hudega mraza, v Ljubljani namerili 53 cm snega. 

Deli s prijatelji