Slovensko ime prosinec ima v zgodovini veliko tolmačenj. Od namigov, da je pomen vezan na zimo, do prošnje za proso in dober pridelek. Najstarejše rokopisno gradivo za slovenska imena mesecev je prvi uporabil Fran Miklošič leta 1867. Ugotovil je, da je kar dvanajst zapisanih slovenskih poimenovanj povezanih z naravnimi pojavi, med njimi tudi ime prosinec. Po njegovem mnenju naj bi izviralo iz dejstva, da ob rastočem dnevu, večji svetlobi od 22. decembra proseva, preseva, sije skozi oblake in meglo vedno več sončne luči.
Napoved V sredo in četrtek bo pretežno oblačno, občasno bodo rahle padavine, po nižinah kot dež. Z jugozahodnim vetrom v višinah nad naše kraje doteka nekoliko hladnejši zrak. Vremenski obeti do 27. januarja 2015Prevladovalo bo oblačno vreme z občasnimi rahlimi padavinami, po nižinah večinoma kot dež. Na Primorskem bo pihala šibka burja, tam bo v prihodnjem tednu več sonca. Najvišje temperature zraka bodo v notranjosti Slovenije večinoma med 0 in 5 °C, na Primorskem do 10 °C. |
Na začetku januarja presevalo več svetlobe
V Ljubljani je bilo dvakrat toliko sončnega vremena kot običajno, na severozahodu, večjem delu Dolenjske in Štajerske pa dolgoletnega povprečja niso dosegli.
Povprečna temperatura prvih desetih dni januarja je dolgoletno povprečje najbolj presegla v visokogorju, za več kot 5 °C. Po nižinah v celinskem delu Slovenije je toplota sprožila cvetenje leske. In bilo je suho.
Prva polovica januarja je minila brez padavin ali jih je bilo zelo malo. Največ jih je bilo na severozahodu države. V večjem delu Slovenije smo do 15. januarja izmerili le do okrog 10 mm dežja, na Novomeškem in v osrednji Sloveniji v posameznih dogodkih okrog 20 mm.
Poledica
V preteklem tednu je marsikje korak na poledeneli površini, ki se je čez dan ponovno stalila, zdrsnil. Pločniki so se spremenili v slane površine in po cestah je hrustalo pod posutim peskom. Poledica je meteorološki pojav, ki bistveno vpliva na varnost cestnega prometa. Običajno je prevleka ledu, ki se lepi na predmete in zemeljsko površino.
Ko podhlajene vodne kapljice padajo na zemeljsko površino ali na različna telesa nad zemljo, se v dotiku z njimi spremenijo v trdno stanje, to se pravi, da zmrznejo. Posebno je močna poledica tedaj, ko je temperatura tal in predmetov nad njo pod 0 ° C.
Pšenica zgublja snežni pokrov
Ozimna pšenica je za zimski mraz najbolj občutljiva v stadiju enega do dveh listov, najbolj odporna proti njej pa v stadiju treh listov in na začetku razraščanja.
Na srečo je posevke v zadnjih dneh decembra prekrila snežna odeja in jih zavarovala pred nizkimi temperaturami zraka, ki so se tudi v žitorodnih predelih spustile pod –15 °C.
Ozimne posevke je prekril sneg tudi v drugih delih Slovenije, njihov razvoj pa je v rahli prednosti pred severovzhodno Slovenijo.
Na Vipavskem, kjer ni bilo snežne odeje, pa so bili v zadnjih dneh decembra posevki izpostavljeni močni burji, a pretiranega izsuševanja in odnašanja prsti ni bilo.
V zadnjih toplih dneh je snežna zaščita kopnela, v nižinskem delu Slovenije so tudi jutranje temperature zraka ostajale blizu ničle, tako da ni bilo večje nevarnosti za posevke. Ponekod so tla po zadnjem sneženju spet prekrita s snegom, obetajo se tudi nove snežinke.
18. januar 2013
Po obilnem večdnevnem sneženju je zlasti jugovzhodno Slovenijo prekrivala nenavadno debela snežna odeja. V Predgradu v dolini Kolpe je zjutraj sneg segal 86 cm visoko, v Dobličah pri Črnomlju ga je bilo 72 cm, v Kočevju 68 cm, v Sromljah pri Krškem 60 cm in v Kostanjevici na Krki in Novem mestu 56 cm.
Kaj lahko opravimo na sredini januarja
• Ko ni zmrzali, lahko na drevju opravimo zimsko rez (poleg tega lahko odrezane veje služijo kot cepiči).
• Na škarjah trta rodi, pravijo tudi vinogradniki. Obnovimo si teoretične osnove rezi sadnega drevja in vinske trte.