CELJE – Ob Mariborski cesti, najbolj prometni cestni povezavi v Celju, že kakšnih 35 let živijo Romi. Romsko skupnost družin Koprivšek in Šarlija vodi starosta Franc Koprivšek, ki pa se zaradi vse slabšega stanja njihovega objekta na Mariborski 39 boji, da se jim bo ta kmalu podrl na glavo. V hiši biva pet družin, skupaj 20 ljudi, dobra polovica je otrok, ki so vsi, razen štiriletne Nuše, šoloobvezni.
Več kot 150 let stara zgradba je v lasti Mestne občine Celje (MOC) in že nekaj časa je predvidena za rušenje. Če je ne bodo porušili gradbeniki, se utegne zgoditi, da se bo podrla kar sama. Tega je Franca najbolj strah. »Več kot 15 let opozarjamo na slabo stanje objekta. Ne vem, ali je primerjava na mestu, toda počutimo se kot Judje v koncentracijskem taborišču – vsak dan pričakujemo smrt, ko se nam bo hiša sesula na glavo in nas pokopala pod seboj.« Njegova življenjska sopotnica Dora Šarlija dodaja, da bi za objekt, ki ga, odkar so v njem, nikoli niso obnavljali ali popravljali, lahko bil usoden že rahel potresni sunek. Tudi v Celju so se pred dnevi tresla tla, toda hiša je zdržala.
Bo tudi prihodnjič?
Na prvi pogled se zdi, da majavo hišo držijo skupaj samo še čudež in jekleni podporniki v sobi, ki so jo iz varnostnih razlogov izpraznili. Po gradbenih in bivalnih standardih je objekt nevaren celo mimoidočim, kar je ugotovila tudi inšpekcija. Odtlej ob pročelju stoji gradbeni oder, da pešcem zidaki ne bi padali na glavo. Hodniki so hladni, vlažni in polni značilnega nasičenega vonja. Stanovanja družin so prijetnejša, ogrevana na drva in ponujajo cigansko domačnost. Franc pravi, da mu je ljubše cigansko poimenovanje, zanj bi bila kvečjemu žaljiva romska označba, saj je umetna, izmišljena. »Vselej smo bili in bomo Cigani, vendar to še ne pomeni, da želimo bivati v kontejnerjih, ki nam jih ponuja občina. Ne spadamo tja, saj smo vendar v 21. stoletju.«
Gradbeniki so si predlani ogledali razpadajoče poslopje, a so se hitro tudi pobrali ven s pojasnilom, da je stavba zanje prenevarna. Da tu še vedno živijo otroci, saj nimajo kam drugam, očitno nikogar ni preveč motilo. »Župan Bojan Šrot nas je obiskal pred letom dni in svojim ljudem dejal, naj v najkrajšem času uredijo stvari. Nič se ni zgodilo, so pa zahtevali, naj se vsaka družina posebej izseli. Nato so nam rekli, naj si sami poiščemo domovanje. Našli smo primerno hišo v Škofji vasi s 130 kvadrati, občina naj bi jo odkupila, a nima denarja,« pove glava družine Franc, ki se je v tem času v upanju, da se medtem le ne bo zgodilo najhujše, obrnil skoraj že na vse domače in evropske pristojne institucije. Nič oprijemljivega ni dobil.
»V vsako rešitev bi privolil, ni važno, kam bi nas dali, samo da bo objekt takšen, da nam ne pade na glavo. Smo se z občino potem zmenili za selitev na Teharsko cesto, a ko bi moral dobiti papirje, so mi iz občinske družbe Nepremičnine poslali obvestilo, da moram v tednu dni plačati 3700 evrov zaostalih najemnin, sicer bodo pogodbo razveljavili. Sem jim rekel, da potrebujem več časa, zaprosil bi za socialno pomoč, saj s 470 evri pokojnine tega ne zmorem. Ni šlo.« Najemnino za trhli objekt so jim sicer znižali, tako da družine zdaj vsak mesec skupaj odštejejo približno 270 evrov.
Koprivšek je zbral obsežno dokumentacijo o dosedanjem poteku reševanja bivalnega vprašanja njegove skupnosti. »Če se zgodi najhujše, se tudi tem ljudem, ki se norčujejo iz nas, Ciganov, ne bo godilo dobro.« Ne izključujejo niti možnosti protesta pred občino. Takšno zgodbo smo v Sloveniji že videli.
Koprivšek se ni držal sporazuma
»S Francem Koprivškom, ki je eden od najemnikov na Mariborski 39, je bil 22. oktobra 2012 sklenjen sporazum o preselitvi na Teharsko 47, vendar se ni držal zaveze iz sporazuma, da bo poravnal zaostalo najemnino, zato je MOC od sporazuma odstopila. Druga rešitev zanj še ni predvidena, razpolagamo pa s sklepom o izvršbi za deložacijo, ker mu je bila najemna pogodba že pred časom iz krivdnih razlogov odpovedana s pravnomočno sodbo. Z Alešem Koprivškom je bil 7. decembra 2012 sklenjen sporazum o preselitvi na Teharsko 47, kjer stanovanjsko hišo obnavljamo, da bo primerna za vselitev. Renaldo Šarlija se bo preselil v bivalni kontejner v Bukovžlaku ob stavbi, ki je v lasti MOC. Drago Strnad se bo preselil v stanovanje v lasti družbe Nepremičnine Celje,« so nam sporočili iz celjske občine.