LJUBLJANA – Vremenske razmere nas silijo v razmišljanje o tem, ali se bo ponovila prehranska kriza iz let 2007 in 2008, ko so bile zaradi suš in poplav najbolj prizadete ravno najrevnejše države. Ne pozabimo, da je od cen surovin močno odvisna tudi Slovenija, saj v celoti uvažamo sojo in sladkor ter celo polovico pšenice.
Huda suša v ZDA
Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) opozarja, da so se cene hrane v juliju v primerjavi z junijem dvignile za šest odstotkov, potem ko so prejšnje tri mesece padale. Cene žit so se dvignile za 17 odstotkov. Zaradi hude suše v ZDA je bila močno prizadeta pridelava koruze, zato se je njena cena zvišala za 23 odstotkov. Cena sladkorja je poskočila za 12 odstotkov, potem ko je deževje prizadelo nasade sladkornega trsa v Braziliji. Omenjena država je največja proizvajalka sladkornega trsa na svetu, na cene pa so vplivali tudi zapozneli monsun v Indiji in deževje v Avstraliji.
Slovenija je odvisna od uvoza
Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc je poudarila, da zadnje dražitve kmetijskih surovin vplivajo že na veliko sektorjev, saj dražijo prirejo živali in mleka ter predelavo živil. Povpraševanje se veča, Slovenija pa je v celoti odvisna od uvoza soje in sladkorja. Polovico potrebne pšenice (157.522 ton) uvozimo, koruze pa smo lani uvozili za 175.122 ton, je še pojasnila.
Proizvajalci in prodajalci pričakujejo podražitve
Za skupino Žito so najbolj izpostavljene cene pšenice, ki je osnovna surovina za njihov nosilni steber, sledijo cene sladkorja, moke durum, riža in kakava, ki so tudi Žitove najbolj strateške surovine. Posledično so izpostavljena prav živila iz teh surovin – najbolj kruh in pekovski izdelki ter izdelki, so izpostavili v Žitu.
V Mercatorju se bodo, če bodo dobavitelji višali cene, o vsakem predlogu spremembe cen posebej pogajali v dobro kupcev. Kot so sporočili, za zdaj od dobaviteljev še nimajo posebnih napovedi sprememb nabavnih cen, je pa verjetno, da se bo pri nekaterih skupinah živil to zgodilo.
Prerevni, da bi si zagotovili hrano
Združenje človekoljubnih organizacij Oxfam je že opozorilo, da bi lahko to na milijone ljudi potegnilo v lakoto in podhranjenost – že zdaj je skoraj milijarda ljudi prerevnih, da bi lahko poskrbeli za svojo hrano.
