Med gradove, ki jih jemlje hudič, spada tudi Hmeljnik, ki se dviga 507 metrov nad dolenjsko vasjo Karteljevo pod avtocesto Ljubljana–Zagreb. Ime je dobil po hmelju, ki je včasih rastel tam. V pisnih virih so ga prvič omenili leta 1217, pod imenom Hopfenbach. Sprva je bil v lasti hmeljniških vitezov. Hmeljniški gospodje so izumrli v začetku 14. stoletja, leta 1321 so posestvo dedovali Auerspergi, a so ga 1590. prodali Judu Salomonu Zeidlerju. Čez slabih 200 let so ga kupili Wamboldti iz Hessna. Med vojno, maja 1942, je bil požgan in izropan, uničena je bila tudi bogata knjižnica.
Hmeljnik velja za obodni grad s stopniščnim stolpom. V času turških vpadov so sezidali dvojno obzidje s stražnimi stolpi, ob njem je bil tudi širok obrambni jarek. V 50. letih minulega stoletja so ga poskušali obnoviti, a poskus očitno ni uspel, saj še naprej propada. Od 1999. velja za kulturni spomenik državnega pomena. V Dolenjskem muzeju jim je uspelo ohraniti krilni oltarček sv. Križa iz leta 1651, ki je opremljen z rezljanimi reliefi in slikami.
Kot povedo na ministrstvu za kulturo, je grad v lasti države, upravlja ga prav ministrstvo. »Po uničenju med drugo svetovno vojno ni bil nikoli v celoti obnovljen. Zavarovan je bil obodni zid in na novo postavljena streha nad delom zidanih traktov. Strokovnjaki so predlagali ohranitev prezentirane razvaline,« pojasnijo, kako je z njim.
»Ministrstvo za kulturo je od leta 1995 v nujna zavarovalna dela vložilo 134.098,54 evra proračunskih sredstev (izvedeni so bili sanacija streh, čiščenje zaraščenosti v objektu in njegovi okolici ter zavarovanje dostopov v grad, prebiranje kamnitih ruševin in deponiranje obdelanega kamna, gradbena sanacija opornega zidu grajskega vrta ipd.).«
Ker ima ministrstvo na leto na voljo 530.000 evrov za upravljanje in investicijsko vzdrževanje kulturnih spomenikov v lasti Republike Slovenije in v upravljanju ministrstva za kulturo, grad nima prav svetle prihodnosti: »Ministrstvo bo v prihodnjih mesecih, skladno z razpoložljivimi sredstvi, poskrbelo za čiščenje zarasle vegetacije okoli gradu Hmeljnik. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa večja vlaganja v njegovo obnovo niso predvidena,« še sklenejo. Tako bo še naprej sameval na griču, čakajoč na svoj konec.