LJUBLJANA – Na sodišču v Ljubljani se je v petek začela prva obravnava podjetja BWIN proti Republiki Sloveniji. Zaradi povzročene škode, gre za (ne)prirejanje spletnih iger na srečo, zahteva omenjeno podjetje 50 milijonov evrov odškodnine. Ta primer pa je zanimiv predvsem zato, ker je pred dnevi vrhovno sodišče odločilo, da morajo ponudniki internetnih storitev blokirati spletne igralnice. Ponudnik Telemach je to storil ta teden, Telekom Slovenije pa bo še moral, in sicer do 21. marca, so nam povedali v družbi: »Takoj ko bo sprejeta odločitev o točnem dnevu blokade, bomo s tem seznanili javnost.«
Mrva: Koncesije ne morejo dobiti
»Družba koncesije ne more pridobiti, slovenski državni organi pa preprečujejo njeno poslovanje. Slovenska zakonodaja in ravnanje državnih organov je po našem prepričanju v nasprotju s pravom EU, zato je družba vložila tožbo. Postopek še vedno poteka,« je za slovenskenovice.si povedal odvetnik družbe Blaž Mrva. Dodaja, da je za športne stave predvidena samo ena koncesija, ki jo ima Športna loterija. Ta pa je ni pridobila na javnem razpisu, kot to določa pravo EU. »Koncesijo za spletne igre na srečo lahko pridobi tudi koncesionar, ki ima koncesijo za igralnico, vendar je to lahko samo slovensko podjetje. V takšnem podjetju ima lahko posamezna pravna oseba največ 20-odstotni lastniški delež. Bwin.party torej ne more pridobiti koncesije, tudi če bi v Sloveniji ustanovil hčerinsko podjetje. Obstaja še več drugih omejitev iz členov 55a in 68 in drugih členov zakona o igrah na srečo,« razlaga Mrva.
MF: Tožba ni upravičena
»Razlog za odškodninsko tožbo BWIN naj bi bila izguba prihodkov v Sloveniji, ki naj bi jo po njenem mnenju ta utrpela zaradi prepovedi prirejanja iger na srečo prek spleta. Tožba po našem mnenju ni upravičena, saj tožnik uveljavlja škodo iz naslova nezakonitega ravnanja in popolnega nespoštovanja slovenske zakonodaje,« so nam sporočili z ministrstva za finance (MF). Poudarjajo, da je prirejanje iger na srečo izključna pravica Republike Slovenije, razen če s tem zakonom ni drugače določeno. Poleg tega se igre na srečo lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa. Igre na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih lahko torej prirejajo le gospodarske družbe, ki imajo koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo ali koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah, in sicer le tisto spletno igro na srečo, ki se določi v koncesijski pogodbi, ki jo skleneta koncesionar in minister, pristojen za finance.
Družbe, ki prirejajo igre na srečo prek spleta morajo informacijski sistem, na katerem prirejajo spletne igre na srečo, povezati v informacijski sistem Urada Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo ter mu zagotoviti bralni dostop do aplikacij, podatkov in sistemskih zapisov, izpolnjevati pa mora tudi vse pogoje, ki so za predpisani in določeni v različnih podzakonskih predpisih in koncesijskih pogodbah. »Iz navedenega sledi, da je tožba družbe BWIN International Ltd neupravičena, ker ne more uveljavljati odškodnine iz opravljanja nelegalne dejavnosti, iz prirejanja iger na srečo brez koncesije in dovoljenj pristojnih organov, kar je v slovenskem pravnem redu celo opredeljeno kot kaznivo dejanje. Vsi tožbeni postopki, ki jih je sprožila družba BWIN International Ltd. še niso v celoti zaključeni, zato tožbe dodatno ne komentiramo. Glede na stanje zadev omejitve dostopa do spletne strani www.bwin.com bi morali ponudniki storitev dostopa do interneta naloženo omejitev tudi izvajati.«
Za koncesijo sploh niso zaprosili
Z državnega pravobranilstva so sporočili, da mora prireditelj za to dejavnost pridobiti koncesijo. »Ker BWIN, ki se ukvarja s prirejanjem iger na srečo prek spleta, koncesije ni pridobil, niti ni zanjo nikoli zaprosil, mu je bil izrečen ukrep prepovedi prirejanja iger na srečo. Izrečeni ukrep je bil potrjen tudi s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. V tožbi, ki jo navajate, BWIN toži Republiko Slovenijo in zahteva plačilo odškodnine. Republika Slovenija tožbenemu zahtevku ugovarja po temelju in višini. Podrobnejših informacij o zadevi pa Državno pravobranilstvo RS, dokler so postopki v teku, ne more podati,« so zapisali v odgovoru.
