LJUBLJANA – Obetajo se spremembe zakona o zaščiti živali, tretje branje predloga zakona o spremembi zakona o zaščiti živali pa je v prostorih državnega zbora napovedano za jutri. Da je zakon nekonsistenten, saj ne prispeva k dobrobiti živali in obenem ogroža obstoječo obrt ter številna delovna mesta, pa so prepričani v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in drugi zainteresirani javnosti.
»Predlagatelji sprememb obstoječega zakona so z namenom izboljšanja dobrobiti in zaščite živali predlagali različne spremembe, med drugim tudi prepoved reje in lova živali za pridobivanje njihovih kož, krzna ali perja, vendar pa bi s tem ukrepom dosegli ravno nasprotne učinke,« poudarjajo v OZS. Zakon je neprimeren za sprejem, saj so nekatere od predlaganih sprememb kontradiktorne v primerjavi z ostalimi določbami tega predloga zakona, še opozarjajo.
Ogroženi obrt in delovna mesta
Prepoved reje živali za krzno in kožo bi uničila krznarsko obrt v Sloveniji, so prepričani v zbornici. Ob tem navajajo številke: izginilo bi 120 delovnih mest, dodatno bi ogrozili še 500 posameznikov, ki so na kakršen koli način vpeti v krznarsko obrt. Namesto da bi država spodbujala njihovo dejavnost, bodo tako postali odvisni od državne pomoči, opozarjajo v OZS.
Proizvodnja tja, kjer so živali še manj zaščitene
V Sloveniji bi lahko dodatno izboljšali dobrobit živali z zakonsko določenimi visokimi standardi reje in ne s prepovedmi, menijo v OZS, kjer še dodajajo, da se bo z uvedbo prepovedi reja živali za krzno preselila iz Slovenije v druge države zunaj EU, kjer so standardi zaščite živali nižji. V OZS se zato sprašujejo, ali bo taka zakonodaja res v dobrobit živalim.
Krznarstvo je dober poslovni model
Reja živali za krzno je v svetu zelo dobičkonosna dejavnost, v EU vredna 1,5 milijarde evrov. Večina krzna, pridelanega v EU, je namenjenega za izvoz, največ na Kitajsko. Največja izvoznica je Švedska, ki je kot ekonomsko stabilna država zgled tudi Sloveniji. Kot še pojasnjujejo v OZS, so v več evropskih držav, zlasti skandinavskih, v reji živali za krzno prepoznali rastočo dejavnost, ki lahko ustvari delovna mesta tudi na podeželju in visoko cenjene izdelke za izvoz.
Po podatkih OZS je v Sekciji predelovalcev kož pri OZS vključenih 233 članov, ki z rejci živali sodelujejo za pridobivanje surovin. Po podatkih Ajpesa je bilo v tekstilni, oblačilni in usnjarskopredelovalni industriji, ki za izdelavo končnih izdelkov uporablja tudi krzno za obrobe (plaščev in perje za polnila puhovk, blazin in odej) v letu 2010 zaposlenih 10.794 delavcev, od tega 3746 v proizvodnji tekstilij, 3861 v proizvodnji oblačil in 3187 v proizvodnji usnja ter izdelkov in usnja. |
