Za prireditvijo poleg tamkajšnje Oljarne stoji še domače turistično društvo, obiskovalci pa so lahko poleg odličnih olj poskušali številne dobrote, ki jim poseben okus dajo prav buče ali njihova semena.
Navdušil je rženi kruh z bučnicami in bučnim oljem, med sladkimi jedmi pa osvežujoča rulada z bučnicami in smetano.
Za masažo in piling
Ste vedeli, da se buče uporabljajo tudi v kozmetiki? Olje uporabimo za masažo, bučno moko za piling, kožo pa lahko negujemo z bučnim milom.
Jesen je čas, ko po vrtovih in poljih zorijo buče, ki so zaradi vsestranske uporabnosti stalnica v mnogo slovenskih kuhinjah. Pravzaprav smo se jih letos že najedli, tistih poletnih sort, zdaj pa zorijo jesenske in zimske, ki jih lahko shranimo vse do pozne pomladi.
Poleg jedilnih omenimo še okrasne, ki niso užitne, in seveda oljne buče, iz katerih v severovzhodni Sloveniji pridobivajo izvrstno in cenjeno bučno olje. Pravoverni Štajerci si solate brez tega sploh nočejo zamišljati, poleg izjemnega okusa pa ga odlikujejo tudi zdravilni učinki na naš organizem. Priporočajo ga zlasti moškim, saj naj bi blažilo oziroma preprečevalo težave s prostato.
V domovini tikev
Eden od krajev s tistega konca, kjer oljarska tradicija sega rodove nazaj, je tudi Središče ob Dravi.
»Pri nas je domovina tikev,« po domače in v smehu pove Dragica Florjanič iz Oljarne Središče ob Dravi, kjer črno poslastico pridelujejo že spoštljivih 110 let. »Ne le oljarna, ves kraj živi s tikvami, zato praznik buč obiskovalcem ponuja res bogato izbiro jedi in pridelkov iz buč,« pravi sogovornica. Letos je na prireditvi sodelovalo kar 45 razstavljavcev, med njimi so bili predvsem lokalni ponudniki domače hrane, turistična in kulturna društva ter kmečke ženske, sodelovali pa so tudi otroci iz domače šole, ki so pripravili razstavo jedi in izdelkov iz buč.
Nabor izdelkov, pridelkov in jedi iz buč je bil res izjemen. Poleg številnih različic dišečih in nadvse okusnih olj, poleg bučnega naj omenimo tudi sončnično in orehovo, smo lahko poskušali jedi, ki bi jih sicer le stežka povezali z bučami. A izkazalo se je, da lahko z njimi oziroma oljem iz njih obogatimo prenekatero jed.
| Iz SSKJ tíkva -e ž (Î) nar. vzhodno 1. buča: saditi tikve / jesti tikve; zrela tikva 2. glava: udariti koga po tikvi / imeti prazno, trdo tikvo |
Postrv z bučo
Na pokušino je bilo več kot 60 jedi, med njimi bučna juha, ocvrti bučni cvetovi, postrv z bučnim oljem, jajce na bučnem olju, govedina s čebulo in oljem, skuta z oljem, bučni namaz, bučni zvitki, bučni njoki, bučne torte, šarklji, potice, gibanice, krapci, različne solate, slane in sladke bučnice, liker. Obiskovalci so bili posebno navdušeni nad bučnim golažem, ki ga je 14 ekip kuhalo v kotličkih kar na prostem. Da bi bilo tekmovanje čim bolj pošteno, je za teletino poskrbel organizator, buče in preostale sestavine pa so tekmovalci dodajali po svojem izboru in okusu. Večina se je odločila za aromatične muškatne buče, rezultat dopoldanskega kuhanja pa je bil tako odličen, da je komisija zmago sicer pripisala domači ekipi TD Središče, vsi preostali pa so si razdelili drugo mesto. Ob polnih krožnikih izvrstnega golaža pa tudi to ni imelo več nikakršnega pomena. Po praznih, s kruhom pomazanih kotlih lahko sklepamo, da so bili zmagovalci prav vsi kuharji.
Srjanci z bučo na koš
Seveda pa prave bučarije ne bi bilo brez kulturnega programa, ustvarjalnih delavnic za otroke in zabavnih iger, ki so nasmejale obiskovalce iz vse Slovenije in tudi tujine. Lahko smo slišali nemško, italijansko, hrvaško, angleško, poljsko in celo francosko govorico. A pri razumevanju iger, v katerih se je pomerilo 13 ekip, nepoznavanje jezika gostom ni povzročalo težav. Mladi košarkarji so se, ker je že ravno aktualno, pomerili v metanju buč v pletene koše, največ smeha pa so požele igre, v katerih so morali tekmovalci, povezani v parih z nogami skupaj, teči med bučami in voziti slalom med njimi zavezanih oči.
Precej spretnosti je zahtevala igra zadeni cilj z bučo, hitrost pa so pokazali pri trebljenju buč.
Za dobro voljo so poskrbeli glasbeniki in folklorne skupine: godba na pihala Središče, ljudski pevci iz Obreža, ženska vokalna skupina Jua, učenci OŠ Središče ob Dravi, vokalna skupina Zrinski in KUD Sloga iz Hrvaške, Jan Knez, gostje pa so se lahko popeljali na ogled krajevnih znamenitosti s konjsko vprego, turističnim vlakom in motorji – ruskimi prikoličarji, ki jih je vodil g. Milan Belec. Prav lahko trdimo, da prejšnjo soboto zvečer iz Središča ob Dravi nikomur ni bilo treba oditi lačen ali slabe volje, saj so se Srjanci izkazali za odlične gostitelje.
