Še debela dva meseca sta do konca leta, ki nas ga bo velika večina želela čim prej pozabiti. Le malokomu je prineslo kaj dobrega. Če sploh. Tudi zato so oči radovedno uprte v 2014. Ker nam Alenka obljublja vsaj priokus že pozabljenih mleka in medu, dodatno, ker jih bo kar nekaj zagotovo osrečenih. Maj bo osmerico posadil v udobne bruseljske fotelje evropskih poslancev, kjer bodo vsakomesečno mlatili debelih šest evrskih tisočakov neto plače, še veliko več si jih bo roke melo jeseni. Dobili bomo 212 novih, pretežno starih županov, ter na tisoče občinskih svetnikov. Seveda s primerno plačo in dostojnimi žepninami. Skoraj zagotovo bo med njimi tudi Jankovićev Zoki. Uganka je le, ali bo svojo kandidaturo vložil osebno ali bo prispela po pošti z Doba.
Brez zvezd in astrologije lahko torej že danes napovemo vročo jesen 2014. V nasprotju z majem, ki bo zagotovo veliko hladnejši. Slovencev volitve v evroparlament praviloma ne zanimajo, temu primerna je udeležba, ki se meri komaj v nekaj deset odstotkih. A formalnosti je pač treba zadostiti, bruseljski oktet kratko malo moramo izvoliti, četudi nam je po domala desetih letih druženja pod kiklo mame EU postalo kristalno jasno, da ne bo vplival na nič in na nikogar. Z izjemo svojega blagostanja in standarda. Pa niti ne gre zgolj za tistih 6 ali 7 neto tisočakov vsak mesec, evropskemu ugledu primerno spodobne so tudi domala vsakodnevne dnevnice, zaokrožene na 304 evre, dodatki za delo na terenu, ločeno življenje, nadomestila za stacionarne in leteče pisarne, pomočnike, sodelavce, pol evra potnih stroškov za vsak prevoženi kilometer ter še in še. Nekateri evroposlanci, kot denimo Zoran Thaler, naš eks zunanji minister, so si v tem krutem boju za preživetje omislili še dodatne dejavnosti. Le zaslužka ni bilo pričakovanega; naivno je svoje plačljive usluge ponudil napačnim. Novinarjem Sunday Timesa.
Če se ne motim, imajo v Pozitivni Sloveniji že danes evidentiranih pol stotnije potencialnih kacinov, zverov, peterletov, jordank, fajonk, klev, vajglov, mazejk. Ob tolikšni gneči me sploh ne bo presenetilo, če bomo maja 2014 ugotavljali, kako je kandidatov za bruseljski oktet domala toliko, kot bodo javnomnenjske ankete napovedale volivcev.
