BRUSELJ – Prvi evropski komisar Manuel Barroso Sloveniji danes v Bruslju ni pokazal rdečega kartona, kot smo se najbolj bali. Toda karton, v športnem žargonu bi bil rumene barve, smo vseeno dobili: javnofinančno trošenje Slovenije, ki predvsem na račun reševanja skrahiranih bank leti v višave, EU povzroča skrbi.
Porabimo veliko preveč, kot smo sposobni financirati
Do leta 2015 imamo čas, da svoje finance spravimo v red, javnofinančni primanjkljaj pa pod t. i. maastrichtsko mejo (tej smo se zavezali ob sprejemu evra). Ta meja znaša tri odstotke.
Za primerjavo: zaradi reševanja bank naj bi primanjkljaj letos dosegel težko doumljivih 7,9 % BDP ali – povedano po domače – eno dvanajstino vsega, kar porabimo, porabimo »na puf«.
Rezi nujni tam, kjer bo bolelo
Evropa Sloveniji svetuje: če smo pametni, bo treba začeti varčevati tam, kjer so se zavoljo socialnega miru doslej delali le kozmetični popravki: pri masi za plače v javnem sektorju in pri transferjih, ki jih terja vzdrževanje (drage) socialne države.
To pomeni, da pokojnine, štipendije, bolniška nadomestila, socialni prispevki in drugi prejemki niso več tako varni, kot je bilo v navadi.
Slovenija ima ob tem dve leti časa za t. i. strukturno konsolidacijo. To pomeni, da nam Evropa nalaga, naj začnemo razmišljati o tem, kako bomo denar začeli ustvarjati, ne le varčevali pri tistem, ki ga imamo.
Najprej na vrsti banke
Rast gospodarstva bo ena od ključnih prioritet slovenske vlade, nam napovedujejo v Bruslju. Termine za poročanje o napredku so že določili: vlada Alenke Bratušek bo bruseljskim uradnikom o napredku države morala poročati vsakih šest mesecev.
Prvo tovrstno vabilo je že prišlo: oktobra letos se bo morala Bratuškova zglasiti v Bruslju in poročati o novih ukrepih za zajezitev krize. Najprej bodo na dnevnem redu prodaje državnih deležev v slovenskih bankah.
9 ukrepov, ki po mnenju Bruslja hočeš nočeš čakajo Slovenijo:
|