Bruselj bo preučil argumente glede terana

Minister je komisarja na srečanju med drugim vprašal, kaj se je spremenilo od leta 2013, ko se je Evropska komisija trikrat opredelila do tega vprašanja s stališčem, da Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla, in da tega ne pokriva pristopna pogodba. Tako je teran na trgu EU v skladu s pravili EU zaščiten kot slovenski.

Za Slovenijo stvar zaključena, a novo tveganje

Komisar je na to vprašanje po Židanovih besedah odgovoril, da vidijo določeno tveganje in da bodo o tem pisno vprašali Slovenijo. »To smo tudi želeli: da je stvar odprta in transparentna in da nas komisija odprto vpraša, če kjer koli vidi tveganje,« je o tem dejal minister. Na vprašanje, kakšno tveganje vidi komisija, pa je odgovoril, da se Hogan o tem ni izrekel.

»Slovenska vlada meni, da gre za zadevo, ki je bila zaključena leta 2004, ko je Slovenija postala članica EU. Minister Židan je komisarju predstavil več argumentov, ki podpirajo slovensko stališče,« piše v skupni izjavi slovenskega ministra in evropskega komisarja, ki so jo tako z ministrstva kot tudi s komisije javnosti posredovali takoj po srečanju.

Komisar Hogan se je strinjal, da bo predstavljene argumente preučil in v prihodnjih tednih slovensko vlado zaprosil za dodatna pojasnila.

Posvet s Francozi in nemška študija

Židan je poudaril, da so se o vprašanju zaščite terana že posvetovali z več pravniki in tudi z nekaterimi državami, na primer Francijo, ter napovedal, da nameravajo naročiti študijo pri evropsko priznanem strokovnjaku iz Nemčije. Minister je komisarju pojasnil, zakaj je teran za Kras tako zelo pomemben. Gre za skoraj butično proizvodnjo, milijon litrov vina od skoraj stotih milijonov, ki se proizvedejo v Sloveniji, vendar je del slovenske tradicije in kulture, kraška planota, 600 hektarjev, pa od tega živi.

Na vprašanje, ali komisija predlaga kakšen kompromis, je Židan odgovoril, da v tem trenutku ni potrebe po kakršnem koli kompromisu, in ponovil, da ne gre za postopek vpisovanja nekega proizvoda na seznam zaščitenih proizvodov, temveč je to zadeva, ki je s stališča Slovenije zaprta.

Zaščita terana je s slovenskega vidika po ministrovih besedah »vodotesna«. V par tednih pričakujejo dodatna pravna vprašanja komisije.

Po kranjski še teran

Naj ponovimo. Zgodba o teranu se je znova razvnela pred dobrimi 14 dnevi, ko je hrvaški kmetijski minister Tihomir Jakovina po dvostranskih pogovorih s Hoganom v Bruslju slovensko stran presenetil z izjavo, da Hrvaška kmalu pričakuje pozitivno rešitev vprašanja terana za vinarje v hrvaški Istri. Hrvaška zahteva za svoje vino oznako teran, hrvaška Istra.

Nekaj dni zatem je vprašanje terana obravnavala slovenska vlada, ki je ministrstvu za kmetijstvo naložila, naj vztraja pri popolni zaščiti terana v EU kot vina, ki se prideluje samo na Krasu v Sloveniji iz sorte refošk, brez kakršne koli izjeme za uporabo zaščitenega imena za druge pridelovalce vina.

To ni prvi spor Slovenije in Hrvaške zaradi zaščite kmetijskih proizvodov v EU. Zapletlo se je tudi pri kranjski klobasi, ko se je na slovensko vlogo za zaščito pritožila Hrvaška, in pri istrskem pršutu, ko se je na hrvaško vlogo pritožila Slovenija. V obeh primerih je bil dosežen kompromis, v prvem o prehodnem obdobju za Hrvaško, v drugem o skupni zaščiti.