Pravijo, da bo letošnja zima obilna, snega ne bo manjkalo. Tako so napovedali britanski vremenoslovci. Šli so celo tako daleč, da trdijo, da bo najhladnejša v zadnjih sto letih. Menda zato, ker smo imeli milo jesen. Januarja naj bi bilo 27 stopinj pod lediščem!
»Lahko vam povem kaj o zimi nasploh, napovedovati lastnosti konkretne zime pa za zdaj vsaj v naših krajih še ne znamo,« doda Tanja Cegnar z Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso). Pravi, da lahko vreme lažje in precej predvidljiveje napovedujejo v tropih, v naših krajih pa ne. »Obstajajo sicer sezonske in letne napovedi, vendar se za naše območje, torej severni del Sredozemlja in širšo okolico Alp, še ne obnesejo. Uporabne so za širše tropsko območje. Razvoj gre hitro naprej tudi na področju sezonskih napovedi in morda bomo tudi mi kmalu lahko pojasnili in dali kakšen odgovor za naše geografsko območje,« nadaljuje Cegnarjeva.
Ekstremi niso izključeni
Opozori, da je bilo lani prav tako napovedano, da bo precej snega in huda zima. Napovedi so se uresničile v ZDA, kjer so dvakrat zamrznili celo Niagarski slapovi, v Sloveniji pa ne. Na Arsu so kljub temu naredili analizo statističnih podatkov, ki jih imajo na voljo. »Pričakovati je, da nas čaka nekoliko toplejša zima, a z gotovostjo tega ne moremo trditi, še manj napovedovati,« opozori ob svoji smeli napovedi. Pravi pa, da gre za povprečno dogajanje v treh mesecih. Zato posamezni odkloni, ekstremi, niso izključeni.
Da bi lahko bilo kaj na tem, pritrjuje podatek, da so letos napovedali malce toplejše in bolj mokro poletje. Potem smo ga tudi dobili. »Lahko smo srečni, ker živimo na takem območju, kjer imamo še vedno na voljo štiri letne čase, ta različnost nas bogati,« sklene sogovornica.
Za pol milijarde škode Škoda, ki jo povzroča vreme, vzrok za to pa so podnebne spremembe, je letos velika tudi v Sloveniji. Poplave, sneg in žled so med 30. januarjem in 27. februarjem povzročili za 429,4 milijona evrov škode. Največ je je nastalo v gozdovih in na gozdnih cestah, za 214,3 milijona evrov, sledi pa tista na elektroenergetski infrastrukturi (80,5 milijona). |
Manj sonca, manj mraza Minula zima je bila povsod toplejša kot v dolgoletnem povprečju, najtopleje je bilo na Obali, rekordno visoke zimske temperature so bile tudi v Novem mestu, Murski Soboti, Ratečah. V Ljubljani sta bili od sredine prejšnjega stoletja le dve zimi toplejši kot zadnja. Za tako visoke temperature je poskrbel februar, ko je bilo do pet stopinj več kot v dolgoletnem povprečju. Je pa bilo manj sonca, na Obali od 60 do 80 odstotkov običajne povprečne osončenosti, po celini od 40 do 60 odstotkov povprečja. Padlo je precej več padavin – na severozahodu Slovenije kar za 250 odstotkov več od dolgoletnega povprečja. Sneg je našo državo pobelil šele ob koncu januarja, najugodnejši mesec za žičničarje je bil februar. |
