Cesar Henrik II. je 10. aprila v Trentu podpisal darovnico briksenskemu škofu Albuinu, s katero so blejske posesti, grad in otok pripadli briksenski škofiji. Takrat je bil Bled prvič pisno omenjen. Ob 1010. obletnici tega dogodka sta se v blejski grajski kapeli, posvečeni briksenskima škofoma Ingenuinu in Albuinu, srečala škof Briksna Ivo Muser in Andrej Glavan, apostolski administrator ljubljanske nadškofije, ter posvetila kapelo.
Zamenjava za varni prehod
Po posvetitvi bodo zdaj v grajski kapeli potekale cerkvene poroke in občasno maše. Na gradu sta pripravila zanimivo predavanje prof. Josef Gelmi in arhitekt Janez Bizjak. Prvi je odstiral zgodovinsko zaveso in povedal, da je iz Briksna na Bled davnega leta 1458 pribežal tudi eden takrat najprodornejših kardinalov Nikolaus Cusannus, avtor matematične knjige Kvadratura kroga. Bled je bil prav tako zanimiv za Primoža Trubarja, ki ga je Briksen, skupaj s Habsburžani, izrinil s tega območja in ljudstvo rekatoliziral. Bizjak pa je prepričan, da je tudi vzpon železarstva okrog leta 1000 prispeval, da je cesar blejsko posest podaril Briksnu. Takrat so namreč železovo rudo kopali od Julijskih Alp do Dolomitov. Pravi razlog, da je cesar Henrik II. blejsko posest z gradom in otokom podaril Briksnu, pa je bila zamenjava za prost in varen prehod čez Brener, ki je bil v lasti in pod nadzorom Briksna, čezenj pa so potovali bodoči cesarji, če so hoteli v Rim k papežu.
»Tisti, ki jih zanima zgodovina srednjega veka, naj preberejo knjigo blejskega župnika Franca Gornika, ki je v šestdesetih letih izjemno dobro opisal takratno obdobje. Med drugim je zapisal, da je bilo življenje pod krivo palico lažje kot pod posvetnimi vladarji, ki so imeli velike družine. Težava niso bili škofi, ampak zakupniki, danes jim rečemo koncesionarji, ki so ožemali prebivalstvo in ljudem grenili življenja. Kmetje so se pritoževali v Briksen, od tam so prihajali tudi zanje ugodno rešeni spori s koncesionarji. Zaradi domala 800 let briksenske oblasti na Bledu imamo ohranjen celoten arhiv, izjemni zaklad, kakršnega ni daleč naokrog. Shranjeni so skoraj vsi računi in ve se, kaj se je dogajalo. Takratni Blejci so tovorili v Briksen – do tja so običajno potovali sedem dni – ribe, vino iz blejskih vinogradov, vosek, med in želve. Med briksenskimi škofi je bila želvja juha še posebno čislana,« je med drugim povedal župan Bleda prof. Janez Fajfar in popeljal uradni del delegacije še v grajsko tiskarno k mojstru Janezu. Tam sta si škofa Ivo Muser in Andrej Glavan natisnila listine, ki ju bodo spominjale na srečanje in blagoslovitev grajske kapele.