LJUBLJANA – »Ne gre za moje želje, saj sem del projekta,« je v intervjuju za STA dejal novi predsednik državnega zbora Miran Brglez. Preden je kandidiral za prvega med poslanci, so ga omenjali kot kandidata za zunanjega ministra. Pravi, da se je obrnilo tako, da »je bilo nekako logično, da kandidira za to funkcijo«.
Bodo sprejeli kodeks?
Brglez ne izključuje možnost, da bi se novi funkciji odpovedal. »To ni odvisno le od mene. Verjetno mi ne bi bilo preveč ljubo, če bi se sedanji funkciji moral odpovedati, še posebej zdaj, ko sem videl, kakšno podporo sem zanjo dobil, čeprav je bila ta tudi splet ugodnih okoliščin. Ampak če bo treba in če bo to dobro za državo, se bom pač temu odpovedal.« Že na prvi seji je Brglez ugotovil, da bo nujno njegovo sodelovanje s strokovnimi službami.
Na napoved SDS, da ne bodo predlagali svojih poslancev na vodstvene funkcije, odgovarja, da bo to otežilo tudi njegovo delo. »Dejansko ima vsak tak postopkovni korak neke posledice tudi za koalicijska pogajanja. Tudi mandatarja ne bo mogoče predlagati, dokler vse poslanske skupine ne bodo formalno ustanovljene.«
Brglez sicer pravi, da mora državni zbor dobiti vlogo, ki mu gre po ustavi, da postane prostor demokratične razprave. Meni, da mora biti čim manj izrednih ali nujnih postopkov. Pravi, da ima v načrtu sprejem kodeksa za poslance. Meni, da bi lahko do njegovega sprejetja prišlo predvsem zaradi velikega števila novih poslancev.
Bil je proti
O dejstvu, da je med 90 poslanci tudi obsojeni Janša, pravi, da glede tega še ni bil sprejet noben dokončen sklep in da bodo ravnali v skladu z zakonodajo. »Pred sprejemom političnih odločitev se moramo prepričati, da so te pravnoformalno povsem korektne. Vem, da so glede tega vprašanja zelo neenotna pravna mnenja, zato tudi ne bi bilo prav, da bi se o tem odločalo že na konstitutivni seji. S tem se tudi takrat osebno nisem strinjal. Postopke je treba voditi v ustreznem zaporedju. Sam se načelno zavzemam za redno proceduro, ki omogoča več razprave.«
Brglez priznava, da so s stranko SMC poskušali stike navezati različni lobisti, a pravi, da jim glede ohranjanja avtonomne drže ne manjka politične volje. Meni, da dodatna omejevanja poslancev niso potrebna, in dodaja, da so v celotnem sistemu nagrajevanja nesorazmerja. »Direktor kakšnega komunalnega podjetja je precej bolj cenjen kot poslanec ali predsednik vlade. Imamo veliko teh nesorazmerij, ki potem privedejo do tega, da so evropske funkcije strašno cenjene in bi vsi hoteli tja.«
Znižanje plač poslancem Slovenije ne bo rešilo iz krize, meni Brglez. »Že tako in tako ni preprosto pripraviti sposobnih ljudi, da bi kandidirali za te funkcije. V drugih poklicih zaslužijo precej več in so jim tudi precej bolj v izziv. Če pa bo treba v javnem sektorju sprejemati take ukrepe, je prav, da tudi funkcionarji delijo njegovo usodo.«
