LJUBLJANA – Odločitev ustavnega sodišča o neskladnosti zakona o poslancih z ustavo je po mnenju predsednika državnega zbora Milana Brgleza dobrodošla, ker opozarja na pravno praznino. Kot pravi, ga glede na dosedanje odločitve tokratna odločitev sodnikov ni presenetila, je pa vesel in pomirjen, da državni zbor ni več v položaju, ko bi poslansko funkcijo opravljal zapornik.
Brglez ima dve vprašanji
Kot je v izjavi za medije dejal Brglez, je zanj samoumevno, da je treba odločbo ustavnega sodišča spoštovati, a se mu kljub temu odpirata dve vprašanji. Glede na to, da sodišče v odločbi narekuje, da mora biti vsak poseg v pasivno volilno pravico izrecno in nedvoumno zakonsko urejen, se po njegovih besedah »postavlja vprašanje, zakaj zakonodajalec v zadnjih dveh desetletjih tega ni uredil in zakaj eminentni pravni strokovnjaki – tudi nekdanji in sedanji ustavni sodniki – na tako usodno pravno praznino niso nikoli opozorili«.
Po njegovih besedah bi lahko najverjetneje sklepali, da zakonodajalec tega ni uredil zaradi predpostavke, da v Sloveniji vlada visoka stopnja politične kulture. V državah, kjer imajo to razvito, namreč nekdo, ki je obsojen za kaznivo dejanje, običajno ne more kandidirati za pomembne funkcije, je pojasnil. »Vsekakor lahko glede na vse dogodke v zadnjih osmih mesecih žal ugotovimo, da se je zakonodajalec glede tega v preteklosti odločno motil oziroma uštel,« je dodal.
Po Brglezovih napovedih bodo k reševanju druge točke odločbe ustavnega sodišča, ki zakonodajalcu nalaga, naj neustavnost odpravi v letu dni, pristopili kar se da hitro. Predlog spremembe volilne zakonodaje, ki je že vložen v državni zbor, po Brglezovih besedah še ni usklajen z odločbo ustavnega sodišča v delu, kjer se zahteva določeno pravno varstvo za tovrstno odločanje.
Janša že od vmesne, začasne odločitve ustavnega sodišča aktiven
Odločitev ustavnega sodišča, da odpravi sklep o prenehanju poslanskega mandata prvaku SDS Janezu Janši, pa zaradi spremenjenih razmer in odločitve ustavnega sodišča v zadevi Patria ne spreminja aktualnega stanja v državnem zboru, je dodal. Nad Janšo namreč ne visi več obsodba v zadevi Patria, saj jo je ustavno sodišče razveljavilo in vrnilo zadevo v ponovno odločanje. Janša pa je že od vmesne, začasne odločitve ustavnega sodišča, ki je sklep o prenehanju njegovega mandata najprej zadržalo, normalno aktiven v poslanskih klopeh.
Na vprašanje, kako kot predsednik državnega zbora gleda na dejstvo, da je ustavno sodišče zakonodajalcu reklo, da ni ravnal prav, je odgovoril, da se v tistem, kar je ustavno sodišče povedalo in česar ni povedalo, skriva marsikaj. Kot je navedel, se ustavno sodišče ni opredeljevalo do postopkovnih zadev, pri katerih so nekateri prav tako opozarjali na kršitve, in do številnih drugih vprašanj.
»Tako da v bistvu zelo težko rečem točno, česa vse naj bi bili glede te črne pike pravzaprav krivi, razen same raztegnitve zakonske osnove, kolikor jo pač ima državni zbor, da to zadevo razreši, v situaciji, kjer ostale institucije države sploh niso počele tistega, kar bi morale, še zlasti pa ne v postopkovnih rokih, ki so za to predvideni,« je pojasnil.
Če ga večina poslancev ne želi več za predsednika državnega zbora, se bo umaknil
V zvezi s svojo odgovornostjo je dejal, da je sam odgovoren volivcem in tisti večini poslancev, ki ga je izvolila za predsednika državnega zbora. »Če se torej pojavi večina poslancev, ki me ne želi več za predsednika državnega zbora, normalno, da se bom najverjetneje prej umaknil, preden bodo tako odločitev sprejeli,« je pojasnil. Sam sicer te podpore, kot pravi, ne namerava preverjati.
Tanko prepričan, da bi nekdo moral prevzeti politično odgovornost
Politika je neustavno odločitev sodne veje oblasti nadgradila še s politično neustavno odločitvijo, je odločitev ustavnih sodnikov, ki so Janši vrnili mandat, komentiral Jože Tanko. Zavestno kršiti ustavo najbrž ni odlika za delo v parlamentarni demokraciji, je poudaril in odgovorne pozval k prevzemanju odgovornosti.
Vodja poslanske skupine SDS Tanko je v današnji izjavi za medije poudaril, da v stranki zdaj čakajo, da bodo tisti, ki so »zakuhali zgodbo« s prenehanjem poslanskega mandata naredili prvi korak. To, kar se je dogajalo, namreč ni imelo posledic le za domače politično dogajanje, ampak je odmevalo tudi v tujini, zato bi morali prevzeti tudi neko politično odgovornost, je pojasnil.
Kot je poudaril Tanko, so poslanci ravnali v nasprotju z ustavo kljub številnim opozorilom zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ustavnopravnih strokovnjakov in tudi bivših ustavnih sodnikov. To po njegovem prepričanju postavlja pod vprašaj tudi njihovo nadaljnje delo v državnem zboru.
V SDS poudarjajo, da so na potezi tisti, ki so bili odgovorni za sprejem take odločitve – predsednik mandatno-volilne komisije (MVK) Mitja Horvat, člani komisije, ki so tak postopek podprli, in tudi predsednik Brglez, ki je ugotovitev MVK realiziral, je povedal Tanko.
Spomnil je, da je tudi Cerar glede tega vprašanja imel jasno stališče, saj ga je načelno podprl. Po mnenju Tanka je tako šlo za »orkestrirano dejavnost, s katero je politika nadgradila neustavno odločitev sodne veje oblasti še s politično neustavno odločitvijo«.
Predlagal umik predlaganega svežnja volilne zakonodaje
Tanko je ob tem še pojasnil, da je na današnji seji kolegija državnega zbora predlagal umik predlaganega svežnja volilne zakonodaje. Vsebina odločbe namreč po njegovi oceni zahteva razmislek, kako urediti zakonodajo, da bo ta v skladu s stališčem ustavnega sodišča in da je ne bi bilo treba kmalu znova spreminjati. Ta predlog so sicer člani kolegija zavrnili.
V SDS sicer v luči sprejemanja nove zakonodaje po besedah Tanka predlagajo tudi t. i. lustracijsko klavzulo, ki bi omejila kandidiranje na javne funkcije za tiste, ki so sodelovali z nekdanjo Službo državne varnosti. Politična kultura se namreč oblikuje tudi tako, da na funkcije pridejo tisti ljudje, ki nimajo negativne zgodovine, je pojasnil Tanko.
V primeru Janše pa je po njegovem prepričanju šlo za tožilsko-sodni konstrukt, nadgrajen še s političnim konstruktom v državnem zboru. Ljudje, ki delujejo na neustaven način, pa ne morejo prispevati k politični kulturi v državi, je še dejal vodja poslanske skupine SDS.
