LJUBLJANA – Medtem ko Bruselj žuga Sloveniji, ker ne drži dane obljube in zamuja rok za oddajo načrta zmanjšanja brezposelnosti med mladimi, minuli teden objavljeni podatki državnega statističnega urada za november 2013 kažejo na najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti (znova) med mladimi (15–24 let). Ta je kar 32,4-odstotna, to pa je 0,6 odstotne točke več kot oktobra.
In ne le to: Slovenija, ki je vključena v evropski program jamstvene sheme za mlade, je ena od treh držav, ki načrta kljub dani obljubi do konca minulega leta ni oddala. V okviru evropske pobude za zaposlovanje mladih Slovenija računa na okoli osem milijonov evrov. Je to znesek, ki ga lahko zanemarimo? Ob številkah brezposelnosti mladih, s katerimi se sooča Slovenija, najverjetneje to ne bi bila preudarna odločitev.
Septembra je ministrica dala besedo ...
Ministrica Anja Kopač Mrakova je septembra lani v Bruslju obljubila, da bo Slovenija shemo jamstev za mlade pripravila do konca leta. »Slovenija bo izpolnila, kar se od nje pričakuje,« je tedaj zatrdila ministrica. A zgodilo se ni nič, pred slovensko in evropsko javnostjo dane obljube ministrica ni pravočasno izpolnila. Zato so iz Bruslja neposlušne članice, ki načrta še niso oddale (poleg Slovenije sta to še Slovaška in Velika Britanija) pozvali, da to storijo čim prej. Rok za oddajo načrta, kako bodo države izvedle program, predvsem pa, kako bodo razporedile pridobljena sredstva, je namreč potekel 31. decembra lani.
... zdaj jo opominjajo iz Bruslja
Naj ob tem še navedeno izjavo člana Evropske komisije (EK) Laszla Andorja, pristojnega za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, ki je opozoril, da bo puščanje mladih brez pomoči uničujoče vplivalo na njihovo prihodnost kot tudi na evropsko gospodarsko rast in socialno kohezijo.
Ministrstvo odgovarja: Rok je bil okviren
Zanimalo nas je, kje je spet težava, zlasti ker sta v preteklih mesecih tako premierka Alenka Bratušek kot tudi ministrica Kopač Mrakova reševanje problema brezposelnosti mladih izpostavljali kot eno od prednostnih nalog te vlade. V kabinetu predsednice vlade in ministrice Kopač Mrakove smo se pozanimali, kako je mogoče, da je do zamude prišlo, in kdo bo odgovarjal, da je Slovenija dano besedo snedla in se v očeh evropskih partnerjev pokazala kot nekredibilna država.
Z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so nam odgovorili, da je jamstvo za mlade »v usklajevanju med ministrstvi«, vlada pa ga bo obravnavala v tem tednu in posredovala EK. »Treba je poudariti, da je bil rok okviren in zato medresorsko usklajevanje ni problematično. Jamstva niso začetek reševanja problema brezposelnosti mladih, saj so se številni ukrepi izvajali tudi doslej,« odgovarjajo na ministrstvu.
Dodajajo, da se posebna pozornost mladim že posveča v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ). V okviru spremembe načrta za izvajanje APZ se tako v letu 2014 načrtuje povečan obseg sredstev za izvajanje programov v letu 2014 za več kot 38.600 vključitev v izvajanje programov. Omenjajo tudi ukrep, ki je že uveljavljen in s katerim želijo pospeševati zaposlovanje mladih: gre za ukrep, s katerim se delodajalci, ki za nedoločen čas zaposlijo mlade brezposelne osebe (do 30 let), za dve leti oprostijo plačila prispevkov.
Na konkretna vprašanja brez odgovora ministrice
»Ključni za večjo zaposlenost pa so predvsem ukrepi za oživitev gospodarstva in za ugodno podjetniško okolje, na podlagi katerih bodo podjetja odpirala nova kakovostna delovna mesta in zaposlovala mlade. Spodbujanje razmer za gospodarsko aktivnost, še posebej tisto z visoko dodano vrednostjo, je temelj za nadaljnji razvoj, za nova delovna mesta in za zmanjšanje brezposelnosti,« splošno ugotavljajo na ministrstvu, pri čemer niti z besedo ne omenjajo visokih številk brezposelnosti med mladimi. Konkretnega pojasnila, zakaj je do zamude prišlo, saj so bili roki dani vnaprej in se jih (kljub temu da so bili po zagotovilih ministrstva postavljeni okvirno) niso držale le tri od enajstih držav.
Za odgovore je nato poskrbela služba za odnose z javnostjo na ministrstvu, čeprav smo med drugim zaprosili tudi za komentar ministrice.
– Kako in zakaj je prišlo do zamude oziroma do situacije v času, ko mladi občutijo največje breme krize. In kljub temu, da sta v preteklih mesecih tako premierka Bratuškova in ministrica Kopač Mrakova reševanje problema brezposelnosti mladih izpostavljali kot eno od prioritetnih nalog te vlade, je zdaj Bruselj tisti, ki Slovenijo opozarja, naj poskrbi za prihodnost mladih. – Zakaj Slovenija načrta ni oddala pravočasno? V kateri fazi je načrt in kdaj bo poslan v Bruselj? Kdo je odgovoren za to, da načrt ni bil pravočasno oddan in da Slovenija kljub zelo visoki stopnji brezposelnosti med mladimi prejema javna opozorila, naj se loti reševanja problema? Kdo bo odgovarjal, da je Slovenija dano besedo snedla in se s tem v očeh evropskih partnerjev pokazala kot nekredibilna država? – Kako ministrica komentira dejstvo, da pred slovensko in evropsko javnostjo dane obljube ni pravočasno izpolnila? Kako komentira izjavo člana Evropske komisije Laszla Andorja, ki pristojen za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje: »Države članice, ki še vedno niso oblikovale načrta za jamstveno shemo za mlade, pozivamo, da to storijo čim prej. Puščanje mladih brez pomoči bo uničujoče vplivalo na njihovo prihodnost kot tudi na evropsko gospodarsko rast in socialno kohezijo.« – Kateri projekti za reševanje problema brezposelnosti mladih trenutno v okviru ministrstva že potekajo in kakšni so učinki? |
Bratuškova še enkrat: Mladi so ena od ključnih prioritet te vlade
Nič zgovornejši niso bili niti v kabinetu predsednice vlade Alenke Bratušek. Prejeli so skorajda enaka vprašanje, odgovorili pa suhoparno: »K odgovoru, ki ste ga prejeli od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj dodamo samo, da so mladi ena od ključnih prioritet te vlade, kar je predsednica vlade že večkrat poudarila, in da bodo v iskanje ustreznih rešitev na področju njihovega zaposlovanja vključeni tudi mladi.«
Da so mladi za to vlado Alenke Bratušek res ključni, bosta vlada in resorna ministrica dokazali s tem, da se bo Slovenija resno in pravočasno pripravljala na projekte, da bo pobudnica svežih pristopov in ukrepov v reševanju problema brezposelnosti, namesto da je med državami, ki jih Bruselj opominja, naj naredijo več. Ko se bodo ukrepi vlade dejansko poznali tam, kjer se morajo – ne na govorniških prižnicah, ampak v manjši brezposelnosti mladih –, bomo lahko govorili o napredku, za zdaj pa še ni tako.
