LJUBLJANA – Brez dela ni jela, še kako dobro vedo brezposelni. In si pomagajo sami. Kdo pa jim bo? Država, ki je v veliki, odločilni meri pripomogla k propadu gospodarstva?! Prejšnji petek so tudi uradno ustanovili Zvezo brezposelnih Slovenije, katere glavna naloga je lastna pridelava zdrave ekološke hrane. Tako so se socialno ogroženi po tem, ko so jim nekateri kmetje posodili zemljo, kar sami organizirali, zavihali rokave in začeli pridelovati ekološko zelenjavo, da bodo imeli kaj dati v usta.
Samoorganizacija
Začetnica projekta samooskrbe brezposelnih je nekdanja podjetnica Radmila Mihelič. Po šestih letih neuspešnega iskanja zaposlitve na borzi dela je ugotovila, da se na uradne institucije ne more zanesti. Medtem ko je od vrat do vrat kot prostovoljka zbirala donacije za varne hiše, ji je neki kmet podaril zemljo in tako je vzklila prva ideja o pridelavi lastne hrane. Kar prek oglasnika je pozvala ostale brezposelne in kmalu se je začela oblikovati skupina, ki danes šteje že na stotine članov. »Toliko časa sem bila na prisilnem dopustu, da sem doma tuhtala, kaj naj zdaj. Če si podjetni tip, si vedno kaj izmisliš. Samo gledati televizijo in se zgražati ne pelje nikamor. Ta ideja je zato zrasla od spodaj navzgor.«
Trenutno brezposelni obdelujejo okoli osem hektarov zemlje po vsej državi. Na razpolago je imajo še več, ampak nimajo finančnih sredstev. Plačati morajo semena in orodje, največ pa znesejo stroški prevoza. Na dan, ko imajo zaradi lepega vremena akcijo, se zberejo na železniški postaji in skupaj odpeljejo na njivo. Njivo v bližini Ivančne Gorice, na kateri so posejali krompir, smo obiskali tudi mi. »Posadili smo vsega po malem. Predvsem mislimo tudi na to, da posadimo kaj takšnega, da bomo lahko jedli tudi pozimi, ne samo poleti. To so fižol, zelje, pesa, krompir. Vse, kar lahko shranimo.«
Hrano bodo brezposelni gojili najprej zase. Vsakdo, ki bo pripravljen delati, si bo lahko pridelal nekaj kil krompirja ali katere druge zelenjave. Kot pravi ustanoviteljica društva, pa ne bodo zaprli vrat niti tistim zaposlenim, ki ne morejo preživeti s svojo plačo. Če bo kaj ostalo, pa jo bodo morebiti celo prodajali.
Pomoč kmetov
Začetek je bil težak, a je že za njimi. Zdaj je vse več kmetov, ki jim je ideja všeč, zato jim dajo svojo zemljo v brezplačni najem. Pri Ormožu so poleg njive dobili celo objekt, kjer bodo lahko sušili sadje ali ga uporabili za skladišče. »S kmeti ni bilo težav. Ko so slišali za idejo, so nam radi odstopili svojo zemljo. Saj ljudje niso žleht. Ljudje so dobri. Trenutno imamo težavo z denarjem, ne z zemljo. Državna pomoč bi bila dobrodošla. Če bi bilo kaj pravice na svetu, bi jo dobili,« pravi Miheličeva.
Ker nimajo niti traktorja, morajo sodelovati s kmeti. »Vse delamo s kompenzacijami. Kmet nam recimo zorje njivo zastonj, potem mu bomo pa mi prišli pomagat okopavat krompir, da mu odslužimo. Roka roko umije, obe pa obraz. Kmet ne plača davkov, če nam da zemljo za brezplačno uporabo. Poznamo tudi partnersko kmetovanje. Ena izmed ekoloških kmetij nas vabi k sodelovanju. Oni imajo zemljo in certifikat, nimajo pa ljudi, zato bomo sodelovali. Ocenili bomo, koliko je njihov vložek, koliko je naš in koliko stane proizvod, na koncu pa pošteno razdelili.« Sami brezposelni bodo namreč težko prodajali presežek zelenjave, saj nimajo vseh papirjev. Država bi jim lahko šla na roko, da ne bi potrebovali vseh listin kot podjetniki, pa tudi z neobdavčitvijo. Ekološko pridelana hrana ne bi smela biti obdavčena, ampak bi jo morale institucije spodbujati.
Poziv županom
Radmila ugotavlja, da bi morali biti Slovenci bolj samozadostni, kar zadeva prehrano: »Pri nas uvozimo za 390.000 evrov zelenjave na dan. To je 63 odstotkov vse zelenjave, kar pomeni 11.700 bruto plač. Toliko zelenjave uvažamo, ljudje so pa brezposelni. To se pravi, da bi lahko samo s pridelavo lastne zelenjave odprli 11.700 delovnih mest. Zdaj je konec. Stojimo na robu prepada. Ne moremo več čakati, kaj bo vlada naredila. Nekaj moramo ukreniti, da sploh preživimo.«
Prvi večji premik zveza brezposelnih pričakuje po vseslovenski konferenci 1. junija v Ajdovščini z naslovom Skupaj za rešitev Slovenije, kamor je povabljenih vseh 211 slovenskih županov, pa tudi nekateri strokovnjaki. Tam bodo skupaj z drugimi sorodnimi organizacijami kar sami iskali konkretne rešitve za prihodnost glede na to, da politiki od besed ne preidejo k dejanjem. Poleg tega, da bodo na konferenci reševali gospodarsko krizo, bodo poskušali prepričati župane, da pristopijo k projektu pridelovanja zelenjave za brezposelne. V svojem kraju bi morali najti kmete, ki bi posodili zemljo za nekaj časa, in postaviti koordinatorja, ki bi usmerjal brezposelne. Nekaj županov je že pokazalo interes: »Nekateri župani so ljudski in skrbijo za svoje občane. Če jih bo vsaj tretjina za akcijo, bomo naredili čudež, preorali vso Slovenijo in jedli slovensko hrano.«