Brezjanska Marija Pomagaj šteje dve stoletji

S pritrkovanjem zvonov bazilike se je na Brezjah včeraj dopoldne začela slovesnost ob 200-letnici podobe brezjanske Marije Pomagaj, ki jo je naslikal Leopold Layer. Med petjem združenih zborov so štirje nekdanji rektorji frančiškanskega samostana iz kapele na zunanji oltar prinesli Layerjevo podobo brezjanske Marije. Slovesnosti se je udeležilo več kot 3000 ljudi, vodil pa jo je novomeški škof Andrej Glavan, ki predseduje Slovenski škofovski konferenci in začasno upravlja tudi ljubljansko nadškofijo.

Papeževo darilo

Novi rektor bazilike, pater dr. Robert Bahčič, je med drugim dejal, da je pomembno širjenje pozitivnih vrednot, ki »smo jih tukaj, na Brezjah, na tem svetem kraju, deležni že dvesto let«. Za sobotno slovesnost so frančiškani dobili tudi posebno darilo iz Vatikana. Papež Frančišek, ki je Brezje obiskal konec januarja 1971, je namreč podaril mašni plašč, v katerem je maševal Glavan. V sporočilu je zapisal, da »naj bo ob drugi stoletnici milostne podobe brezjanske Marije, pomočnice ljubega slovenskega naroda, ta mašni plašč vidno znamenje moje duhovne bližine in spomina pri evharistični daritvi in blagor vseh, ki se na Brezje zatekajo v varstvo Odrešenika in naše Matere«.

Andrej Glavan je v nagovoru dejal, da so se pod brezjansko podobo v 200 letih zatekali in se še vedno mnogi v vojnah in duhovnih stiskah preizkušani Marijini otroci, kot dokazujejo zapisane prošnje in zahvale hvaležnih vernikov.

Zavetnica Marija

Slovensko čaščenje Matere božje se začne že ob zori sprejetja krščanstva, torej pred 1200 leti. Prva cerkev, ki jo je okoli 760. ob pomoči kneza Hotimirja Karantancem postavil škof sv. Modest, je bila Gospa Sveta. Bila je tudi pomembni del obrednega ustoličenja vladarja.

Med najstarejše Marijine cerkvene zgradbe na Slovenskem prav tako spada tista na Blejskem otoku. Vse glavne božjepotne cerkve – Višarje, Stara gora nad Čedadom, Sveta Gora pri Gorici, Ptujska Gora, Svete gore nad Sotlo, Šmarna gora – so Marijine. Med okoli 3000 cerkvami na Slovenskem je Mati božja zavetnica 400. Če se mora vsak slovenski hribolazec, četudi salonarski škric, vsaj enkrat povzpeti na Triglav, toliko bolj velja, da vsak slovenski vernik vsaj enkrat roma na Brezje. Na Triglav enkrat v življenju, na Brezje vsako leto vsaj enkrat.

Podoba blage 
in mile matere

Zavetnik prvotne brezjanske cerkvice, podružnične v mošenjski župniji, izpričane v 15. stoletju, a najbrž starejše, je bil sv. Vid, priprošnjik za težave z očmi, a tudi mnogo drugih stisk. Slovenci smo mu posvetili 41 cerkva.

Leta 1798 je v Mošnje prišel za župnika dr. Urban Ažbe, ki je med študijem bogoslovja v Innsbrucku vzljubil podobo Cranachove Marije Pomočnice. Želel jo je imeti tudi v kapeli, ki jo je dal prizidati k brezjanski cerkvici. Kot naročen je župnikovi želji prišel naproti kranjski slikar Leopold Layer, ki se je v francoskem zaporu po smrti mlajšega brata Valentina zaobljubil Mariji, da bo, če mu pomaga živemu na prostost, v zahvalo poslikal brezjansko kapelo in oltarno podobo. To se je zgodilo leta 1814. Zato prav te dni Brezje proslavljajo 200-letni jubilej.

Poslovenjena 
podoba Marije

Marijine podobe z detetom Layer ni le preslikal po innsbruški predlogi, ampak jo je – danes bi rekli – poslovenil. Marijo je odel v nošo 18. stoletja, predvsem pa je njen obraz upodobil kot srečno, ljubeznivo in ljubečo mater, ki se sklanja k Jezuščku, ta pa se je zaupno oklepa. Hkrati je Marijin pogled obrnjen k častilcem, tako da vzbuja materinsko toplino in zaupanje.

H kapeli brezjanske Marije Pomočnice, ki goduje 23. maja, so se ljudje radi zatekali. Tako se je, ne da bi kdo posebno spodbujal, spontano začela brezjanska romarska pot. Velik pospešek je doživela po letu 1863. Takrat je namreč po priprošnji k brezjanski Mariji Pomagaj čudežno ozdravela 18-letna Marija Tavčar iz Begunj. Uslišanj z milostnimi ozdravitvami je bilo nato vse več, tako da so že v nekaj manj kot pol stoletja ozdravljenci pustili na Brezjah kar 242 bergel. Z zahvalami in natančnimi opisi je ozdravitvenih pričevanj nekajkrat toliko.

Bazilika in samostan

Cerkev sv. Vida je postajala za množične evharistične shode premajhna. Pobudo, da bi zgradili novo, večjo, je med obiskom septembra 1876 izrekel graški škof Zwerger. Predlagal je, da bi kapelico pustili nedotaknjeno, nad njo pa zgradili večjo cerkev. Gradnje se je pogumno lotil župnik Franc Kumer. Ljubljanski knezoškof Jakob Missia, po rodu iz Slovenskih goric, je njen temeljni kamen blagoslovil jeseni 1889. Na rožnovensko nedeljo, 7. oktobra 1900, je novo zgradbo na veliki slovesnosti tudi posvetil, tedaj že kot goriški nadškof in (prvi slovenski) kardinal. Ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič in slovenski škof v St. Claudu v ZDA Jakob Trobec sta somaševala. V tistem času so zgradili še frančiškanski samostan.

Kmalu nato, na angelsko nedeljo, 1. septembra 1907, je škof Jeglič milostno podobo slovesno okronal pred več kot 30.000-glavo množico. Z rastjo nacionalnega samozavedanja Slovencev je brezjanska Marija Pomagaj prerasla v narodni simbol. Že pred prvo svetovno vojno so Brezje po številu romarskih obiskov prehitela sosednja romarska središča. Po oceni frančiškanskega patra dr. Roberta Bahčiča, zdajšnjega rektorja Slovenskega Marijinega narodnega svetišča, ga na leto obišče med 250.000 in 280.000 romarjev. Po podatkih zgodovinarja Jožeta Dežmana jih je v zadnjih 150 letih k Mariji Pomagaj prišlo več kot 15 milijonov.