NEDELJSKO KOSILO

Brez županove torte ne gre

Objavljeno 11. januar 2016 22.04 | Posodobljeno 11. januar 2016 22.04 | Piše: Špela Ankele

Skrivnostna sladica je nesporna kraljica jedilnika v Gostišču pri županu, kjer gostinsko zgodbo skupaj s tremi otroki pišeta mama Libuška in oče Marko Rupert.

Gostišča pri županu v Žireh ne moreš zgrešiti. Foto: Špela Ankele

Pogosto nas novinarska pota zanesejo v Žirovsko kotlino, kjer so nam domačini ondan prišepnili, da je vredno pokukati v Gostišče pri županu. »To je družinska gostilna, kjer Rupertovi in njihova ekipa kuhajo z ljubeznijo, zato se tam vedno dobro je,« so nam zaupali dobro obveščeni domačini. In niso se motili.

Družinska skrivnost

Nekaj malega o zgodovini gostišča, ki ga ne moreš zgrešiti, če se v Žiri pripelješ iz škofjeloške smeri, nam je rade volje povedala domača hči Maja Rupert. Z mlajšima bratoma Tinetom in Janijem je že dodobra vpeta v gostinsko delo: »Preden je gostišče leta 1990 prevzela moja mami Libuška, ki je po rodu Dalmatinka, so bili pri hiši trije bratje. Eden od njih je bil moj oče Marko in on je ostal zvest družinski gostinski tradiciji.« Zdaj se, pravi Maja Rupert, v gostinstvo uvajajo že vsi trije otroci – čeprav so šolske klopi gulili v povsem drugih smereh, so vedno vedeli, da si bodo na koncu nadeli gostinsko obleko.

Kot pravi sogovornica, je gostišče že vrsto let v lasti družine Rupert. Tako ne preseneča, da tudi nekateri recepti, ki še dandanes kraljujejo na jedilnem listu, potujejo iz roda v rod. Ena takšnih starih jedi je vsekakor županova čokoladna torta. Recept je, kot se za tako imenitno sladico spodobi, družinska skrivnost, zato Maja Rupert natančnih količin kajpada ne razkrije. Pojasni pa, da te slaščice, v kateri prevladuje čokolada, v gostišču nikdar ne sme zmanjkati, zato jo spečejo skorajda vsak dan.

Velike porcije

Na jedilniku prevladujejo tradicionalne jedi. Lačnim med tednom postrežejo z malicami, ob vikendih je čas za kosila. »V nedeljo, ko vsi delamo od jutra do večera, vedno ponudimo gobovo in govejo juho. Poleg tega imamo svinjsko pečenko, ocvrt piščančji file in krompir, rižev stožec ali štrukelj – odvisno od trenutnega navdiha v kuhinji. Zraven ponudimo še kuhano zelenjavo ali tako na žaru, za konec pa še skromno nedeljsko sladico. Skromno zato, ker so porcije pri nas že tako velike, da marsikdo sladice ne zmore več in jo rade volje odnese domov,« opiše Maja Rupert železni nedeljski repertoar znane žirovske gostilne.

A Županovi, kakor družino Rupert radi poimenujejo domačini, se ne držijo samo tradicionalnih receptov. Ko gostje želijo, jim pripravijo tudi slow food s šestimi hodi, dalmatinsko obarvano večerjo ali kaj tretjega. »To lahko storimo, saj imamo močno kuharsko ekipo, v kateri so marljivi domačini,« pohvali sogovornica fante in dekleta, ki stojijo v ozadju žirovske gostilne.

Vedno kaj novega

V Gostišču pri županu lahko utrujen popotnik tudi prenoči, saj so nedavno v zgornjem nadstropju uredili sobe. Te pridejo prav predvsem poslovnim partnerjem, ki jih pot v drobne Žiri pripelje iz bolj oddaljenih krajev. »Predvsem poleti pa pri nas občasno prenočijo tudi motoristi in kolesarji,« doda Maja. A zadnja županova generacija, ki jo po gostinskih poteh vodita Libuška in Marko Rupert, ni poskrbela samo za prenočišča. Pred kratkim so popolnoma preuredili letni vrt, ki ga poleti zakriva senca stoletnih kostanjev. Kot se spodobi, so lično uredili tudi kotiček za otroke in dodali še pokrito teraso.

Da so malenkosti tiste, ki povprečno gostilno ločijo od dobre, je prišleku jasno že takoj ob vstopu v žirovsko gostišče. Tam te, na vidnem mestu in zapisana z velikimi tiskanimi črkami, pozdravi misel: »Če duša trpi, telo zboli.« Ob tej misli Maja Rupert takole opiše ustvarjalni nemir, ki domuje za stenami prvega žirovskega gostišča: »Ta misel in še mnoge druge malenkosti so plod mamine energije. Pri nas je pač tako, da delamo, ko je treba, ko dela zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ni, pa razmišljamo o tem, kaj novega bi naredili. Zato se trudimo vedno najti kaj novega in zato so vsakokrat malo drugačni tudi naši krožniki.« 

Kranjska klobasa na hrenovi peni

(za 4 osebe)

1 kranjska klobasa, 2 beljaka, 2 žlici vloženega hrena, sol, poper

Klobaso narežemo na rezine, jih nataknemo na leseno palčko in pečemo 6 ali 7 minut v pečici, ogreti na 200 stopinj Celzija. Za eno osebo potrebujemo 4 rezine. Iz beljakov naredimo sneg. Dodamo hren in začimbe. Pečeno klobaso postrežemo na hrenovi peni.

Prašičkovi zvitki

(za 4 osebe)


4 zrezki (po 20 dag), 8 rezin suhega mesa ali šunke, 8 kolobarjev pora, malo moke, nekoliko belega vina, gorčica, timijan, sol, poper, 40 dag žlikrofov

Zrezke enakomerno potolčemo. Popramo in solimo jih ter po eni strani namažemo z gorčico. Na tisto stran, ki smo jo namazali, položimo rezino suhega mesa in por. Zrezek zvijemo v zvitek in prebodemo z zobotrebcem, da se med pečenjem ne razpre. Popečemo z vseh strani in vzamemo iz ponve. V isti posodi rahlo prepražimo moko, prilijemo vino in pripravimo naravno omako. Dodamo začimbe in zvitke ter jih v omaki pokuhamo še kakih pet minut. Žlikrofe skuhamo v slanem kropu in jih postrežemo tako, da jih pokuhamo v omaki.

Županova torta

Nesporna junakinja žirovske gostilne je županova torta. Pripravljajo jo po starodavnem receptu, ki potuje iz roda v rod in je zavit v tančico skrivnosti. Natančne sestavine poznajo le člani družine in nekateri kuharji, ki že vrsto let ustvarjajo v Gostišču pri županu. Vseeno lahko razkrijemo, da porabijo dobro mero čokolade, ki jo začinijo z dodatkom prave kave. Znamenito slaščico županova kuharska ekipa speče večkrat na teden.

Deli s prijatelji