BLED – V okviru Blejskega vodnega festivala (Bled Water Festival) so na okrogli mizi razpravljali o tem, kako bogata je Slovenija z vodnimi viri in ali lastništvo nad vodnimi vrtinami vodi v privatizacijo vodnih virov. Strokovnjaki pravijo, da dodatna ustavna zaščita ne bo dovolj za učinkovito in trajnostno ravnanje s to strateško dobrino. Kakovostni vodni viri so namreč življenjskega pomena za ljudi pa tudi ključni element gospodarskega razvoja.
V Laškem so koncesijo vrnili
Član uprave Pivovarne Laško in Pivovarne Union Matej Oset je predstavil trajnostno politiko družbe s posebnim poudarkom na odgovornem upravljanju z vodnimi viri. Pivovarna Laško je imela od 1998 do prevzema od mednarodne družbe Heineken lani tudi koncesijo za upravljanje javnega vodovoda v občini Laško. Kljub temu da so javno gospodarsko službo upravljali kakovostno in odgovorno ter število priključkov z dobrih 1500 povečali na preko 3000 ter s pitno vodo oskrbovali preko 9400 prebivalcev, so se odločili, da koncesijo za upravljanje javnega vodovoda v Laškem vrnejo.
Trajnostni razvoj Pivovarne Laško in Pivovarne Union je eno od ključnih izhodišč za sprejemanje poslovnih odločitev, za strateško načrtovanje in upravljanje trajnostnega razvoja družbe pa je odgovorna uprava. Družbi Pivovarna Laško in Pivovarna Union, ki se bosta 1. julija združili v eno podjetje Pivovarna Laško Union, sta v zadnjih šestih letih za koncesije in vodarino državi odšteli 11 milijonov evrov, plačale skupaj 690 milijonov evrov različnih dajatev, za trošarine 408 milijonov evrov, ob tem pa za družbeno odgovorne projekte namenile še 36 milijonov evrov.
Mateja Tavčar, namestnica generalnega direktorja Direktorata za vode in investicije na MOP, je pojasnila, da se za proizvodnjo pijač uporablja podzemna voda iz plitkih vodonosnikov, zlasti iz vrtin, predvsem pa iz sistemov za oskrbo s pitno vodo. Podjetjem koncesije podeljuje država, vodna pravica pa se dodeli le za črpanje vode v določenem obsegu in pod določenimi pogoji, kar vključuje tudi spremljanje količin in monitoring vode. Letno je pri nas dovoljeno izčrpati skupno tri milijone kubičnih metrov vode, dejansko pa se je danes koristi le 14 odstotkov. Različni uporabniki vode danes dosegajo od 244 do 690 evrov čistega prihodka za kubični meter prodane pijače, država pa iz naslova koncesnin dobi 2,4 milijona evrov letno. |
»Pri zaščiti vodnih virov smo vsi na isti strani«
Oset je dodal, da je kakovost piva neposredno odvisna od kakovosti vodnega vira. V zadnjih letih so uspeli zmanjšati porabo vode na enoto proizvoda v Laškem s 6,78 hl na hektoliter prodanih količin pijač na 5,47 hl, v Ljubljanski Pivovarni Union pa ta znaša 4,19 hl. Tudi v matični družbi Heineken skrbijo za zaščito in kakovost vodnih virov.
»V Pivovarni Laško Union smo že vseskozi zavezani k odgovornemu ravnanju z okoljem, pri katerem je skrb za kakovost vodnih virov tudi zaradi narave naše proizvodnje ključna. Čeprav smo se v preteklosti izkazali tudi kot odgovorni upravljavci javnega vodovodnega omrežja, smo se takoj po Heinekenovem prevzemu odločili koncesijo vrniti občini, da bi se izognili očitkom dela slovenske javnosti ter na tej simbolični ravni pokazali družbeno odgovornost družbe in njenega novega lastnika. Tudi v prihodnje bo eno od osnovnih vodil naše poslovne politike skrb za kakovost vodnih virov ter seveda zmanjševanje porabe vode na enoto proizvoda. Slovenija ima v vodnih virih eno največjih bogastev. Da to bogastvo ohranimo, pa je vitalni poslovni interes Pivovarne Laško Union ter njenega lastnika Heinekena. Pri zaščiti vodnih virov smo torej na isti strani vsi, država, civilne iniciative in naša družba,« je ob koncu poudaril Matej Oset.
