LJUBLJANA – Socialni partnerji so za današnjo sejo ekonomsko-socialnega sveta (ESS) dobili v roke le dopolnjeni osnutek nacionalnega reformnega programa 2015-2016, ne pa tudi programa stabilnosti 2015. Sindikati pravijo, da delna sprostitev varčevalnih ukrepov ne zadostuje, delodajalci pa opozarjajo, da ni jasno, kdo bo to financiral, in da bo na koncu obremenjeno gospodarstvo.
Prenos kapitala k lastnikom
»Bistvene stvari, ki so nas vznemirjale že prej, so praktično zdaj še nekoliko slabše,« se je na dopolnjeni osnutek nacionalnega reformnega programa pred sejo ESS odzval predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.
Poleg tega po njegovih besedah ostaja dejstvo, da se varčevalni ukrepi spreminjajo v trajne, sistemske, »kar pomeni, da vlada ostaja pri svoji osnovni politiki, da bo dolgoročno krčila socialno državo, se pravi različne socialne transferje in plače v javnem sektorju«. S tem bo »na neki način gradila prenos dela dobrin k lastnikom kapitala«, je bil kritičen.
V zvezi z napovedjo vlade, da bo prihodnje leto prišlo do sprostitve napredovanj javnih uslužbencev, je ocenil, da se je očitno odločila za selektiven pristop in bo spoštovala le del njihovega lanskega dogovora, »medtem ko bo dogovorjeno uskladitev plač s 1. januarjem očitno ignorirala. To že napoveduje kršitev dogovora, kar se mi zdi za vlado, ki stavi na spoštovanje zakonov, vladavino prava, pravzaprav porazno stališče.«
GZS: Dopolnjeni dokument slabši
Izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek pa je pred sejo ocenila, da je dopolnjeni dokument bistveno slabši od predhodnega osnutka, »na katerega smo že imeli številne pripombe«. Vse dopolnitve v sedanjem dokumentu gredo namreč v smeri vsebin, zapisanih v socialnem sporazumu, namesto da bi šle v prikaz stanja, na podlagi katerega bi se usmerili v realne reforme, pravi. Prav tako niso ovrednoteni ukrepi, »kako bomo dejansko spodbujali vzdržno rast«. »Ta dokument si ne zasluži naslova reformni program,« je pristavila.
Še posebej ostra je bila do predvidene delne sprostitve varčevalnih ukrepov, saj nikjer niso navedeni viri, s katerimi se bo to financiralo. »Nimamo denarja za ceste, mlade in nihče se ne ukvarja s tem, kako se slabša razmerje med zavarovanci in upokojenimi, ter s tem, da gredo vsa ta usklajevanja na dolgi rok v breme prihodkov, ki jih mora nekdo ustvariti, to pa je gospodarstvo. In če je nacionalni reformni program grajen na tem, da bo povečeval bremena gospodarstva, je absolutno zgrešil osnovni cilj.«
Vlada je v sredo odločila za nekatere konkretnejše javnofinančne ukrepe. Kot kaže, se prihodnje leto obeta sprostitev napredovanj v javnem sektorju in uskladitev pokojnin, do rahljanja varčevanja pa bo prišlo tudi na področju socialnih transferjev, in sicer pri otroškem dodatku in štipendijah. Zvišal se bo tudi minimalni osebni dohodek, ki je podlaga za izračun denarne socialne pomoči.
