BOČJE – Že sem oblekel pomladansko suknjo, ko mi je nekaj reklo, da bo na Bočju, pravljičnem grebenu nad Podbočjem, ki se s trtami, zasajenimi po svoji dolžini hrbtenice, obrača za soncem, hladno. Male nagnetene zidanice, med njimi nekaj starih, lepo ohranjenih brunaric. In med njimi nedokončana opečnato gola zidanica Jožeta Zagrajška iz Velikega Podloga. Spoznal sem ga pred tremi leti, okoli velike noči je bilo, v prvih dneh aprila, ko sva se zapeljala na Bočje.
Višjeležeče košenice Gorjancev so bile pobeljene s snegom, ki je padel v hladni noči. »Letos je zacvetela zgodaj, dovolj toplo je,« je namignil Zagrajšek in z levico poprijel cvetočo vejo ter jo narahlo upognil in poduhal cvetje.
Po starem običaju
Tisto leto si nisem misli, da bom njegovo mlado vinogradniško breskev s krošnjo na vitkem visokem steblu še kdaj omenjal prijateljem in znancem. Ponudil je dva deci sladkega cvička, pomenek je minil v pogovoru, da je marca in aprila pravi čas za kupovanje vinograda. »Tam, kjer zastaja sneg, tam ni dobra lega,« se je pridušal.
Zagrajšek si je v 15 letih na Bočju uredil vinograd s 400 trtami in nasadil vse štiri cvičkove princese: kraljevino, modro frankinjo, žametno črnino in laški rizling. »Tako kot mora biti za cviček.«
Prav na vrhu vrst pa se mu je zasadila čisto prava vinogradniška breskev, ki je v osnovi sejanec, in ne cepljenka.
»To je prastari vinogradniški običaj. Praviloma manjša krošnja na vitkem in visokem steblu s svojo senco ni delala pretirane škode. Uspeva skoraj v enakih razmerah kot trta, zato so zanjo vinogradniki skrbeli mimogrede. Poleg tega se je ob kopu v vinogradu zasejala kar sama, med mladimi so izbrali najboljše,« razloži sadjar in drevesničar Jože Barbo iz Mirne Peči.
Nekaj trt nižje v vinogradu je Zagrajšek zasadil dve cepljeni breskvi, ki sta, presenetljivo, 1. aprila letos, ko smo namerili le šest stopinj, že močno cveteli, medtem ko je bila vinogradniška popolnoma gola. »Ne boš verjel, lani je bilo ravno obratno, vinogradniška je zacvetela bistveno prej kot cepljenka. Ne vem, zakaj se tako izmenjujeta.«
Vsaka svoj toplomer
Je to čudež, ki se ga ne da pojasniti? Čudež? Agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik z agencije za okolje nam je povedala, da izmenjava vinogradniške in cepljene breskve v cvetenju pravzaprav ni tako zelo nenavadna. »En vzrok bi lahko bilo to, da je, denimo, vinogradniška breskev lani obilno rodila in letos malce počiva.« Agronom in vinar Matija iz Prlekije je za nas izstrelil podatek, da se je 1. aprila lani temperatura povzpela na 22 stopinj, medtem ko je letos, kot rečeno, tudi za veliko noč vztrajala nekaj stopinj nad ničlo.
»Vse je odvisno od hormonov, ki vzbudijo in poganjajo cvetenje, ki je odvisno od genetske zasnove in neposrednih vplivov okolja,« meni Barbo in dodaja, da bi se izmenjevanje prvega cvetenja dalo pojasniti z opazovanjem v daljšem obdobju. »S tema breskvama bi po nekaj desetletjih lahko ustvarili sliko tega, katera v povprečju cvete prej, pri čemer bi seveda morali upoštevati veliko dejavnikov, temperaturo, ritem rodnosti, tudi gnojenje...«
Ne potrebuje gnoja
Zagrajšek je letos prekopal nekaj vrst, nenavadno za sodobnega vinogradnika. »Prekopal sem vsako drugo vrsto, da sem porezal sončne korenine (korenine tik pod površjem) in tako pomladil koreninski sistem, jeseni bom še pognojil. Tako so delali nekoč.«
Toda Barbo pravi, da vinogradniški breskvi lahko pretirano gnojenje tudi škodi. »Vinogradniška breskev je poenostavljeno povedano nekakšna samorodnica, naravna križanka, ima majhne liste in majhne plodove, zato je odporna proti škodljivcem. Če jo preveč pognojimo, bo sicer razvila večje liste in lepše plodove, a bo tudi bolj občutljiva za bolezni in močneje privabljala škodljivce.«
Zagrajšek pa meni, da na izmenjujoče se prvo cvetenje vplivajo tudi podnebne spremembe. »Lani so bile za veliko noč poletne temperature in bilo je deževje, zato je tudi vino precej bolj prazno kot običajno. Letos nas pa zebe.« No, Zagrajškov cviček moramo vseeno pohvaliti.
Zgodnejša pomlad
Temperatura zraka v obdobju med februarjem in aprilom v zadnjih 50 letih se je tako močno dvignila, da sadno drevje v povprečju cveti kar devet dni prej kot v preteklosti. To pomeni, da v zadnjih letih pomlad v deželo prihaja dober teden bolj zgodaj.
