MEDANA, DOBROVO – Da bi obiskali vsa Brda, bi potrebovali več kot en dan, za obisk enega kraja pa je en dan preveč. Ne glede na to, ali potujete v jeklenem konjičku s štirimi kolesi ali na tistem, ki ima samo dve, ali se na izlet odpravite celo peš, boste v Brda prispeli s slovenske strani iz Solkana, kjer vas bo pot vodila po cesti pod Sabotinom po koridorju čez italijansko ozemlje, ali pa preko Plavja. Danes je tudi zelo blizu iz Italije. Če ste iz Krmina, ste mimo La Subide takoj v Plešivem. Nekoč me je neki domačin vprašal, zakaj večkrat ne pridem v Brda, pa sem mu odgovoril, da nimam kje prespati, če končam pri prijateljih v vinski kleti. Danes je drugače. Za vse je poskrbljeno, imeti morate le voljo, da pridete sem, na verando nebes.
Brda so res nekaj posebnega
Tako so slikovita, ampak čisto po svoje. Kljub gričem jih ne moremo primerjati ne z Gorenjsko ne z Dolenjsko, pa tudi vinogradi, čeprav v terasah, so drugačni od tistih na Štajerskem. Čeprav Brda radi primerjajo s Toskano, so drugačna. Tišja in pristne hiše so bolj bele ter manj okrašene z živahnimi barvami. In imajo Gradnika.
Dobrovo. Lahko bi rekli, da je glavno mesto Goriških brd in sedež občine. Sredi kraja dominira grad Dobrovo. Na ostankih gradu iz 13. stoletja so v začetku 17. stoletja postavili novo renesančno poslopje, ki je ohranilo dokaj nespremenjen videz in danes velja za eno najlepših na Goriškem. Prvi lastniki naj bi bili grofje Colloredo. Pozneje jih je bilo še več, zadnji so bili od leta 1872 člani družine Baguer. Grof katalonskega rodu Silverio de Baguer je bil velik poznavalec vin. V prvem nadstropju graščine je slikovita Viteška dvorana, muzejske prostore v prvem nadstropju pa bogati kulturnozgodovinska zbirka, ki predstavlja družino ter muzejsko zbirko grofa Silveria de Baguerja. V drugem nadstropju, ki je spremenjeno v galerijo, si lahko ogledate največjo evropsko zbirko grafičnih del briškega rojaka, svetovno znanega umetnika Zorana Mušiča. Občasno organizirajo tudi druge razstave. V njem je še vinoteka z vini primorskih vinarjev, kjer se lahko udeležite lepih degustacij. Zahtevnejši gosti lahko obiščejo restavracijo v pritličju. S terase se vam ponuja izjemen razgled, pred gradom pa stoji tudi spomenik pesniku Alojzu Gradniku.
Na Dobrovem je velika Vinska klet Goriška brda. Oglejte si jo, videli boste marsikaj, saj je največja v Sloveniji. Ob glavni cesti stoji še hiša s spominsko ploščo, ki obiskovalce opozarja, da se je tu rodil dr. Avgust Sfiligoj, borec za narodnostne pravice Primorcev.
Kultura s pitjem
Dobrovo vam ponuja veliko možnosti, da se odpravite na izlet v sosednje kraje, predvsem proti Vipolžam, ki ležijo dokaj visoko. Mi se bomo podali v Medano, ki je le streljaj naprej od Dobrovega. Že od daleč vas pozdravlja župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja. Na videz jo takoj prepoznate po strehi zvonika, ki je dokaj nizka, medtem ko notranjost ladje deluje večja od prvega vtisa. Čez cesto stoji rojstna hiša dveh velikih Medancev, pesnika Alojza Gradnika in Ludvika Zorzuta, tudi etnografa in muzealca, ki sta se rodila v isti hiši. V Prešernovi ulici je domačija Zvonimirja Simčiča, ki je zgradil omenjeno Vinsko klet Goriška brda in pred desetletji poskrbel, da rebula ni pozabljena. Simčičev sin Igor ponosno nosi ime njegove penine Medot na jadrih svoje jadrnice Esimit Evropa, ki reže valove svetovnih morij in ne le Jadrana ter osvaja prva mesta na regatah.
V Medani so doma nekateri znameniti vinarji
Eden izmed njih je Aleks Klinec, ki je pred več kot desetimi leti začel organizirati prireditev Dnevi poezije in vina, ki so jo leta 2011 »nepridipravi« sicer preselili na Ptuj. Ko bi vsaj ime spremenili, grdavši nedomiselni! Medana je našla nadomestitev za izgubljeno, saj je vedno znala na novo zaživeti. Pri isti kmetiji so vsako leto pripravili mednarodne likovne kolonije. Tako Medana še zdaleč ni tiha zaspana vas. Nekaj skrivnostnega je v njej in njenih ljudeh. Pojdite med ljudi, potrkajte na vrata, tudi tam, kjer ni napisa, da je gostilna ali turistična kmetija. Spoznavali boste nov, svetel in prijazen svet z ljudmi, kakršnih ne srečate za vsakim vogalom. Ali pa sédite na vrt v gostilni na placu pred Marijino cerkvijo in se prepustite, da rebula in čas polzita skozi vas. Avto naj domov vozijo drugi!
