LJUBLJANA – »Medtem ko predsednica vlade Alenka Bratušek praznuje ob objavi priporočil Evropske komisije (EK) za odpravo makroekonomskih neravnotežij, ker naj bi pomenila hvalo na hitro pripravljenemu programu stabilnosti nove vlade, pa je dejstvo, da ta priporočila pomenijo veliko nezaupnico delu tako vlade kot Banke Slovenije. Še več, priporočila EK so izjemno ostra, precizna in ne dopuščajo vladi nič manevrskega prostora. So le ukrepi, ki jim mora vlada slediti, in redna poročanja o učinkovitosti izpolnjevanja teh priporočil. Vlada je s temi priporočili de facto vstopila v stand-by program Evropske komisije, vendar s to razliko, da v zameno ne bo dobila nobenega denarja iz Bruslja. Kvečjemu kazen,« je včerajšnje tako pričakovano poročilo Bruslja o slovenskih varčevalnih ukrepih, ki jih je pripravila ekipa Alenke Bratušek, na svojem blogu pospremil ekonomist Jože P. Damijan.
Nesposobna Banka Slovenije: za pregled bank bomo najemali zunanje svetovalce
Pri sanaciji bank je Evropska komisija izrazila močno nezaupanje v strokovnost in usposobljenost domačega regulatorja bank (Banka Slovenije) in izrazila dvom, da je ta sposobna pravilno oceniti kakovost bančne aktive, zato priporoča vladi, da do junija letos najame neodvisnega zunanjega svetovalca, ki naj opravi pregled kakovosti aktive bank v celotnem sistemu.
Naslednje naročilo Bruslja vladi govori o tem, da naj ob prenosu slabe bančne aktive na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in ob operativni izvedbi prestrukturiranja podjetij, katerih lastniški deleži se bodo prenesli na DUTB, poskrbi, da bo prestrukturiranje in razdolževanje podjetij potekalo v skladu s pravili o državni pomoči. »To pomeni, vlada bodisi ne sme dajati posebnih poroštev za podjetja, ki so v okviru programa prestrukturiranja, ali pa mora za vsak primer posebej zaprositi za dovoljenje za podelitev državne pomoči. Vendar pa EK hkrati vladi priporoča, da ta proces prestrukturiranja izvede v skladu s tržnimi pravili, torej da podjetja prestrukturira ob prodaji njihovih lastniških deležev zasebnim investitorjem, s čimer bo potrebno čim manj javnega denarja za njihovo reševanje.«
Bruselj: okrepiti potrebno nadzor bančnega sistema
Damijan opozarja, da je Evropska komisija izrazila veliko nezaupanje v BS tudi glede nadzora in regulacije bančnega sistema. Vladi je naročila, naj pregleda regulativni okvir za banke in okrepi nadzorne zmogljivosti, transparentnost in statistična razkritja. Pri tem v oceni priporoča, da bi moral regulator zagotoviti redne stresne teste po načelu »od spodaj navzgor«, ki morajo postati sistemski in ki jih je treba javno objavljati. To naj bi ob ustreznih makro stres testih (od zgoraj navzdol) povrnilo zaupanje v bančni sektor in zagotovilo njegovo trajno stabilnost.
Večja vloga upnikov
EK vladi priporoča vzdržno prestrukturiranje podjetniškega sektorja, kar pomeni predvsem spoštovanje tržno usmerjenih rešitev pri razdolževanju in prestrukturiranju podjetij, pripravo pravnega okvira za zunajsodno prestrukturiranje podjetij in izboljšanje insolvenčnih postopkov za hitrejše reševanje stečajnih postopkov. To seveda pomeni, da se bo okrepila vloga upnikov, ki bodo lahko dosedanje lastnike v ustrezni meri izrinili z namenom reševanja svojih terjatev ter s tem tudi podjetja.
Krivec za krizo: Bruselj s prstom pokazal na državo
Evropska komisija kot enega izmed glavnih krivcev za sedanje stanje v Sloveniji vidi v preveliki lastniški vlogi države v bankah in podjetjih ter navzkrižni prepletenosti interesov, še piše Damijan. Vladi priporočajo, da po končani sanaciji lastniške deleže v bankah proda, lastniške deleže v nefinančnih podjetjih pa razdeli na ključne in neključne, pri tem pa neključne proda po vnaprej določenem programu privatizacije. Ob tem mora država izboljšati način upravljanja svojih lastniških deležev, in sicer predvsem s prenosom lastniških deležev na SDH in z enotnim upravljanjem, s pripravo sektorskih politik za vsako posamezno področje in z boljšo izbiro upravljavcev in nadzornikov. Bruselj nam zato priporoča uvedbo registra imenovanj v upravne odbore in nadzorne svete podjetij v državni lasti z zahtevami po razkritju interesov.
»Dejstvo je, da bo upoštevanju teh priporočil gospodarska krajina Slovenije v nekaj letih povsem drugačna od tega, kar smo poznali zadnjih 20 let. Precej manj bo države v gospodarstvu in precej manj klientelizma, s tem pa tudi manj možnosti, da se podobna gospodarska katastrofa še kdaj ponovi v takem obsegu,« svoj zapis zaključi Damijan.
