LJUBLJANA – Komisija za nadzor javnih financ je prekinila obravnavo problematike svetovalnih pogodb v NLB, ker na seji ni bilo predstavnikov uprave in nadzornega sveta NLB ter vodstva Slovenskega državnega holdinga (SDH). V nadaljevanju seje bo obravnavala predloga proračunov za leti 2016 in 2017.
Obravnavo svetovalnih pogodb v NLB, zlasti o svetovalni pogodbi NLB s podjetjem R. U. R., ki forenzično pregleduje kreditne mape, so zahtevali nepovezani poslanci. Zanima jih, kaj potem dela NLB center za skladnost poslovanja in krepitev integritete, ki ga vodi nekdanji član senata Komisije za preprečevanje korupcije Rok Praprotnik.
Kot je v imenu predlagateljev izpostavila Alenka Bratušek (NP), je država v zadnjih šestih letih v NLB dala 2,4 milijarde evrov. »Gre za družbo, ki upravlja dva- do trikrat več davkoplačevalskega denarja kot slaba banka, pa se nihče ne sprašuje po ukrepanju, ko je za samo za eno svetovalno pogodbo v 10 mesecih plačala več kot 765.000 evrov,« je orisala velikost težave.
Praprotnik pojasnil, da gre za ogromno dela
NLB je po Praprotnikovih navedbah pogodbo za forenzično preiskavo kreditnih map z družbo R. U. R. sklenil, ker morajo po odredbi Banke Slovenije preiskati vzroke za bančno luknjo in poiskati odgovorne zanjo. »Naloga je ogromna, saj gre za skoraj 1,5 milijarde evrov slabih terjatev in za kompleksne primere. Samo kreditni spis za SCT ima 130 fasciklov,« je ponazoril.
Podjetje R. U. R. se je na testnem primeru izkazalo za podjetje z najbolj celovito, kakovostno in uporabljivo storitvijo, je dejal. Na podlagi primera, kjer je šlo za 350.000 evrov škode na račun banke, so lahko sprožili dva postopka izredne odpovedi in podali štiri kazenske ovadbe. Kaj v NLB pregledujejo, je sicer določila uprava, kriterij je bil 100 primerov, ki so banki prinesli največje izgube.
Če policija ne izkaže suma kaznivega dejanja, ne dobi sodne odredbe
Podjetje R. U. R., ki je zaradi višine pogodbene vrednosti pod plazom kritik tudi zato, ker je v lasti nekdanjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa. Po Praprotnikovih besedah policija dela za NLB ne opravlja zato, ker tega ne zna ali ker nima časa. Težava je namreč ta, da mora policija za preiskave in vpogled v dokumentacijo izkazati sum kaznivega dejanja, da lahko dobi sodno odredbo.
Z notranjimi postopki, ki jih raziskuje nekaj zaposlenih iz centra ter R. U. R., pa ugotavljajo sume kaznivih dejanj, nato pa stvari odstopijo policiji. Ovadbi kot oškodovanci priložijo dokumentacijo z utemeljitvijo, policija pa naknadno, če še kaj potrebuje, z zahtevo za dopolnitev te ovadbe dopolni, je orisal Praprotnik.
Čeprav je navedel, s čim se ta center poleg tega še ukvarja in koliko ljudi dela pri posameznih področjih, je Bratuškova vztrajala, da je cena zunanjega izvajalca previsoka. Janez Janša (SDS) in Jan Škoberne (SD) pa sta ugotovila, da razprava brez navzočnosti ključnih ljudi iz NLB in SDH, ki bi pravzaprav morali odgovarjati na vprašanja, ni smiselna, zato je komisija točko prekinila.
