LJUBLJANA – S poslanskimi vprašanji premierki Alenki Bratušek in ministrom se je točno opoldne začela julijska seja državnega zbora, ki bo trajala do 15. julija. Začel je Jakob Presečnik z vprašanji o ukrepih na področju socialne in družinske politike, o predlogu očetovskega porodniškega dopusta pa je govorila Ljudmila Novak. Vlada želi s spremembo družinske zakonodaje in skorajšnjo strategijo družinsko politiko oblikovati na bolj moderen način, je na vprašanja odgovorila premierka in dodaja, da »tradicionalen pogled na družino v teh časih ne zdrži več«. Vlada je zakone dala v javno razpravo, na vprašanja o očetovskem dopustu pa je dejala, da to ni pravica matere, ne očeta, ampak pravica otrok in tako jo je treba tudi razumeti.
Vizjak: Stranke zavez ne spoštujejo
Andrej Vizjak je premierko povprašal o danih zavezah iz dogovora o sodelovanju PS, SD, DL in Desusa v vladi, ponedeljkovem sprejetju rebalansa proračuna, ki po njegovem mnenju kaže, da se vlada odmika od obljube o konsolidaciji javnih financ, in predvsem novih davkih, ki naj bi po njegovem mnenju dušili in ne spodbujali gospodarstvo.
Proračunski primanjkljaj se zmanjšuje z racionalizacijo državne porabe, rebalans pa kaže, da se primanjkljaj povečuje, hkrati pa se veča masa plač v javni upravi, je opozoril Vizjak in ob tem navedel podatke republiškega statističnega urada, ki kažejo, da se s to vlado povečuje število zaposlenih v javnem sektorju. To je v nasprotju s prednostno nalogo, ki jo je vlada napovedovala, še dodaja. Vlada se po njegovem mnenju tudi ne drži obljube o depolitizaciji kadrovanja, ob tem je navedel umik nadzornega sveta v NLB.
Bratuškova je Vizjaku najprej odvrnila, da je vesela, da lahko odgovarja na vsebinska vprašanja in ne na vprašanja o svojem plagiatorstvu, in nato dodala, da vlada z imenovanjem nadzornega sveta NLB ni imela nič.
Bratuškova: Izbirati smo morali med slabimi ukrepi
O ukrepih pa je povedala, da je sama prva dejala, da so morali izbirati med slabimi ukrepi. Vizjaka je opomnila, da je bil »njihov« proračun povsem nerealen: na prihodkih je manjkalo 400 milijonov, na odhodkih 122 milijonov za obresti in 140 milijonov za pokojninsko blagajno. Kar pa se tiče mase za plače, pa ga je spomnila na odločbe ustavnega sodišča, ko je bilo treba odvzeti denar (regres) vrniti. »Zaradi vaših rokohitrskih potez smo morali vračati regres za lani, in samo zato se sredstva za maso plač povečujejo,« je bila jasna Bratuškova.
Prejšnji vladi je še očitala, da je zaradi njihovega oklepanja oblasti, ko se tri mesece ni zgodilo skoraj nič, proračun v slabšem stanju, kot bi lahko bil: dvig DDV bi bil lahko uveljavljen prej, prav tako ne bi bilo treba vračati denarja za regres. Poudarila je, če bi to, kar so se dogovorili pri plačah, veljalo vse leto, ne šele od junija, bi prihranili 60 milijonov evrov več. Če ne bi bilo treba vračati regresa, bi bilo 50 milijonov evrov manj odhodkov, če pa bi dvig DDV uvedla že prejšnja vlada, bi to pomenilo že 150 milijonov evrov več že letos. Kot pravi Bratuškova, bi skupni izračun pomenil 260 milijonov evrov, kar pa pomeni, da bi bil proračunski primanjkljaj manjši, kot danes je (po njenih izračunih bi lahko bil 3,6 odstotka BDP in ne skoraj odstotek več, kot je danes).
Vizjak: Ukrepi vlade dušijo gospodarstvo
Vizjak je nadaljeval, da je proračun cilj, njena vlada pa je odnehala. »Zaposlujete nove ljudi v javnem sektorju in se odmikate od konsolidacije javnih financ, vse skupaj pa valite na prejšnjo vlado. Obljubili ste, da boste v dveh mesecih od nastopa vlade cene za električno energijo za industrijo za 10 odstotkov znižali, pa so se zvišale zaradi DDV,« Vizjak očita Bratuškovi in dodaja, da se zaradi neusklajenosti ministrstev ne dogaja obljubljena pospešitev infrastrukturnih projektov. Ukrepi vlade dušijo gospodarstvo, je prepričan Vizjak in opozarja, da je to alarmantno. Dodaja, da tudi iz Bruslja prihajajo jasni signali, da Slovenija ne obvladuje primanjkljaja in da s tem rebalansom niso zadovoljni.
Bratuškova je ponovila, če bi ukrepi veljali vse leto, bi bil primanjkljaj bistveno manjši, medtem ko se s cenami električne energije za industrijo še ukvarjajo, saj se morajo pri tem uskladiti vse štiri stranke.
