LJUBLJANA – Predstavitev poslanskih stališč o predlogu rebalansa proračuna za leto 2014 ni postregla s presenečenji. V koaliciji večjih pripomb nimajo, v opoziciji pa so izrazili nestrinjanje z nekaterimi rezi, dvomijo o smiselnosti sprejemanja dokumenta in opozarjajo na preteklo slabo prakso, zaradi katere je rebalans sploh potreben.
Mesec ni za reze v javni sektor in socialno državo
Na nesprejemljivost rezov v rebalansu so opozorili tako v ZL kot tudi v NSi. Luka Mesec (ZL) je poudaril, da sta stroške krize v Sloveniji že doslej plačevala srednji in revni sloj, predlagani rebalans pa te trende nadaljuje, saj se spet reže v socialno državo in javni sektor. Dodatno pa bo vlada, kot je dejal, z rezi v investicije zavrla pozitivne gospodarske trende.
Nad nekaterimi zmanjšanji v rebalansu, kot sta npr. zmanjšanje sredstev za investicije na področju lokalne infrastrukture in zmanjšanje sredstev na področju socialne varnosti, so po besedah Jožefa Horvata zaskrbljeni tudi v NSi.
Horvat je sicer poudaril, da je razprava o rebalansu za letos dobrodošla pred pripravo rebalansa proračuna za leto 2015, ki bo moral odsevati ekonomsko politiko nove vlade. Razmere narekujejo novo ekonomsko politiko, ki nas bo izvlekla iz krize. To pa ne bo mogoče brez strukturnih reform, poenostavitev administrativnih postopkov, internacionalizacije gospodarstva in sanacije državnega bančnega sistema, ki zdaj ne opravlja svoje funkcije.
Bratušek: Rebalans ni potreben
Da rebalans letošnjega proračuna sploh ni potreben, pa meni Alenka Bratušek (ZaAB). Poudarila je, da je njena vlada julija sprejela potrebne sklepe in z njim uredila primanjkljaj, zato bi bilo mogoče proračun izvršiti tudi brez predlaganega rebalansa. Ocenila je še, da rebalans ne prinaša strukturnega preboja, ob tem pa napovedala, da bodo v ZaAB z zanimanjem proučili predlog rebalansa proračuna za 2015, ko bo ta pripravljen.
Andrej Šircelj je v imenu poslanske skupine SDS naštel več primerov slabe prakse, zaradi katerih je morala vlada narediti rebalans proračuna za letos, nanje pa so v SDS, kot je zatrdil, opozarjali že med letom. Tako je med drugim izpostavil izpad zaradi padca nepremičninskega davka in manj pobranih sredstev z naslova trošarin. Glede na predvideno povečanje primanjkljaja na 4,3 odstotka BDP je Šircelj poudaril, da rebalans ni tehnična, temveč vsebinska zadeva.
Slovenija je po Šircljevih besedah sicer že od konca septembra zaradi nesprejetja zakona o fiskalnem pravilu v neustavnem stanju. SDS je zato v proceduro že vložil predlog zakona o fiskalnem pravilu in pričakuje, da ga bo koalicija, tudi če bodo potrebni nekateri popravki, sprejela.
Koalicija ni navdušena, je pa predlogu naklonjena
Medtem ko opozicijski poslanci rebalansa po napovedih ne bodo podprli, so predlogu naklonjeni v koalicijskih poslanskih skupinah, kjer menijo, da je primeren korak k zagotavljanju večje preglednosti nad poslovanjem in finančnim stanjem države.
V SMC tako po navedbah Tilna Božiča menijo, da so nekatere postavke v rebalansu še vedno takšne, da vzbujajo optimizem. Rokohitrskemu uvajanju strukturnih reform v okviru rebalansa za 2014 v zadnjih tednih leta niso naklonjeni, zato snujejo predloge ukrepov za pozitiven učinek javnih financ v srednjeročnem obdobju. Del teh bodo lahko predlagali v okviru priprav rebalansa proračuna za leto 2015.
V SD pozdravljajo smernice v rebalansu, da se ohrani in krepi socialna država, je poudaril Matjaž Han, ostajajo pa zagovorniki stabilnega in uravnoteženega proračuna, zato se ne strinjajo s tezo, da socialna država ne gre z roko v roki z močnim gospodarstvom. Je pa Han opozoril, da bo treba v prihodnje proračunsko politiko zastaviti širše, preseči politiko varčevanja ter sprejeti ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti in zagotavljanja blaginje ljudi.
V Desusu medtem z rebalansom niso povsem zadovoljni, a je ta glede na finančni okvir nujen. Po besedah Uroša Prikla so v poslanski skupini zadovoljni, da se z njim ne poslabšuje položaj državljanov, predvsem najranljivejših skupin. To je treba doseči tudi pri rebalansu proračuna za prihodnje leto, ko bo treba vložiti vse napore tudi v zagotovitev več sredstev na prihodkovni strani in ne zategovati pasov tam, kjer že danes praktično ni mogoče ničesar več vzeti.
S predlogom rebalansa za leto 2014 se strinjata tudi poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Laszlo Göncz, ki je pozdravil nadaljnje spoštovanje dogovora med koalicijo in narodnima skupnostma, je sicer dejal, da dvomi obstajajo, a je jasno, da je rebalans potreben.
