LJUBLJANA – Vlada, ki opravlja tekoče posle, je na zadnji seji pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami sklenila, da bo nadaljevala pogajanja s sindikati javnega sektorja za obvladovanje plačne mase v javnem sektorju v letu 2015, je po današnji seji pojasnila premierka Alenka Bratušek.
Virant se bo še pogajal
Notranji minister v odhodu Gregor Virant je sicer v sredo napovedal, da predloga dogovora s sindikati ne bo predložil aktualni vladi v odločanje, in sicer zaradi stališč najverjetnejšega bodočega mandatarja Mira Cerarja in ne najbolj prepričljive podpore sindikatov.
Na Cerarjeve napovedi so se odzvali tudi v sindikatih, kjer zdaj od njega zahtevajo konkretne odgovore, kakšni so njegovi načrti. Cerar pravi, da konkretnih odgovorov ne more dajati, saj nima dovolj natančnih podatkov. |
Vlada pa je se na današnji seji odločila, da ji odgovornost do države in javnih financ kljub vsemu nalaga nadaljevanje pogajanj, je na novinarski konferenci pojasnila premierka, ki opravlja tekoče posle. Viranta so tako pooblastili za nadaljevanje pogajanj, pri čemer naj sindikatom predlaga, da v dogovor vključijo določbo, po kateri bi ta nehal veljati, če do 1. januarja 2015 ne bi bi začele veljati spremembe zakonov, ki so potrebne za uresničitev dogovora.
»Če se nova vlada odloči, da je stvari smiselno urediti drugače, ima pri tem popolnoma proste roke,« je ob tem pristavila Bratuškova. Dejala je še, da bodo dogovor s sindikati podpisali takoj, ko bo usklajen. Želela bi si, da bi bilo soglasje sindikatov čim širše, oziroma pričakuje, da bi se lahko podpisu dogovora z omenjeno novo določbo pridružila velika večina sindikatov.
Razočarana nad Cerarjem
Kot je poudarila Bratuškova, so bili že tik pred tem, da večina sindikatov sprejme dogovor tudi brez nove določbe, a so se nekateri sindikati po izjavah Cerarja, ki ocenjuje, da bi dogovor s sindikati lahko najbolje uredila prihodnja vlada, umaknili. Bratuškova je nad tem razočarana, nad Cerarjevim ravnanjem pa presenečena, saj še ni predsednik vlade, je dejala. Če pa meni, da bo to po volitvah postal, bi se sedanji vladi lahko kvečjemu zahvalil za »350-milijonsko darilo«.
Po umiku podpore nekaterih sindikatov bi dogovor sicer še vedno lahko podpisali v skladu z veljavnim zakonom po določbi o tako imenovanem drugem kvorumu. Če namreč k podpisu ne pristopi večina vseh reprezentativnih sindikatov iz najmanj štirih dejavnosti, zakon dopušča, da zadostujejo podpisi manjšega števila sindikatov iz najmanj štirih dejavnosti, ki pa skupaj zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju.
A je ustavno sodišče tako rešitev ocenilo kot protiustavno, zakonodajalcu pa naložilo njeno odpravo. Rok za to se je iztekel že aprila, a ker pogajanja s sindikati o spremembi kvoruma niso bila uspešna, zakon ni bil spremenjen, omenjene določbe pa še naprej ostajajo v veljavi.
Bratuškova je tako danes pojasnila, da je tudi dejstvo, da bi lahko ob podpisu dosegli le drugi kvorum, razlog, da danes vlada ni dala soglasja za podpis. Zanjo je to sicer »velika javnofinančna zgodba«, ki je zaključena.
