LJUBLJANA – V začetku tedna je premierka Alenka Bratušek vrgla bombico in napovedala, da se bo na bližnjem kongresu stranke Pozitivna Slovenija (PS), ki bo v prestolnici 19. oktobra, potegovala za mesto predsednice stranke. Kdo vse se bo potegoval za mesto predsednika, bo jasno že kmalu: čas za evidentiranje kandidatov je do 24. septembra, rok za soglasja h kandidaturam pa se izteče 2. oktobra.
Bratuškova pravi, da ji drugega ni preostalo
Kot je ob najavi kandidature pojasnila Bratuškova, je odločitev sprejela sama. Dejala je, da ji drugega ni preostalo, saj je politična stabilnost osnovni pogoj za pogovor o tem, kaj bodo kot vlada naredili. »Če jaz kot predsednica vlade ne bi imela podpore stranke, tudi vlado zelo težko vodim,« je povedala.
Premierka je prelomila dano besedo
Boris Vezjak, filozof in publicist, pa na svojem blogu opozarja, da se ob vsem skupaj pozablja na dejstvo, da je premierka podala soglasje h kandidaturi »v situaciji, ko njena stranka Pozitivna Slovenija nima predsednika – in to vse od 20. marca letos, ko je s tega mesta z nenavadnimi manevri odstopil Zoran Janković«. Poleg tega pa je premierka junija javno zatrdila, da z Jankovićem ne bo tekmovala, če bo kandidiral za predsednika stranke, o čemer smo tudi poročali na portalu slovenskenovice.si.
»Ni dvoma o tem, da Bratuškova morda nujno še ni prelomila svoje obljube, da ne bo kandidirala, ker pač zaenkrat nismo v situaciji, ko bi lahko vedeli, ali bo Janković kandidiral ali ne. Župan Ljubljane se lahko odloča vse do 2. oktobra,« piše Vezjak in opozarja, da bi v naravni politični situaciji veljalo, da bi Bratuškova, »če kaj da na svojo besedo, morala čakati na kandidaturo svojega tekmeca in se potem odločiti. A ga je prehitela – celo tako, da ga očitno o svoji odločitvi sploh ni obvestila!«
Soglasni: Janković kandidiral ne bo
Zato je vprašanje, ki bo še nekaj časa mučilo politične analitike in javnost, kaj bo storil Zoran Janković. Bratuškovi je ob soglasju h kandidaturi čestital, sam pa odločitve, ali bo kandidiral ali ne, javno še ni sporočil. Analitiki se strinjajo, da Janković kandidature najverjetneje ne bo napovedal, so si pa edini, da bi spopad med njim in Bratuškovo precej vplival na prihodnost stranke. Filozof in politični analitik Igor Pribac je prepričan, da je Jankovićevo odlašanje izraz neodločenosti in ne taktiziranja, je povedal za Delo. Če bi se Janković spet vključil v vladno politiko, bi to kazalo, da je Janković slep za realnost, saj so mu prvaki koalicijskih strank več kot jasno sporočili, da z njim nočejo sodelovati.
Tudi Andraž Zorko iz družbe Valicon meni, da Janković ne bo kandidiral na kongresu. Zorkovo mnenje deli tudi Janko Hočevar, sociolog in direktor podjetja Arago, ki meni, da se Jankoviću lahko zgodi, da v primeru kandidature ne bo dobil podpore. Če se v boj za strankarski predsedniški položaj ne spusti, pa lahko še v prihodnje ohrani položaj sive eminence v ozadju. Opozarja še, da bo Janković kandidiral le, če bo prepričan, da lahko zmaga, in bo tako že z morebitno kandidaturo nakazal, kakšna so razmerja v stranki.
