LJUBLJANA – »Res je, da tega, kar je naredil, gospodu Jankoviću ne morem odpustiti. Človeško mu ne morem oprostiti, kar pa še ne pomeni, da se, ko se bova srečala, ne bova pozdravila in pogovarjala,« Alenka Bratušek opisuje odnos z Zoranom Jankovićem v pogovoru za Siol. Bila sta politična sopotnika, po letošnjem aprilskem kongresu Pozitivne Slovenije (PS) pa sta se (dokončno) razšla.
Težave z javnim nastopanjem
»Zavedam se, da sem daleč od tega, da bi bila v angleščini perfektna. Imam težave pri javnem nastopu. Za bilateralne pogovore ne potrebujem prevajalca,« se dotakne svojega znanja angleščine. Pojasnjuje tudi, kako je bilo s sredstvi, ki jih je želela od članov njene poslanske skupine. »Glede na to, da ta sredstva obstajajo, in glede na to, da so poslanci povedali, da se v letošnjem letu ne nameravajo udeleževati izobraževanj, sem vprašala, ali imajo kaj proti, če ta denar letos porabim za učenje angleščine, prihodnje leto pa se lahko jaz odpovem tem sredstvom in jih izkoristijo drugi. Na osebo je to letos znašalo okoli 300 evrov. Gospod Vilfan se je odločil, kot se pač je, tudi jaz pa sem se pozneje odločila, da ves znesek pokrijem sama, tako da teh sredstev nisem izkoristila.«
Rešena odgovornosti
Dela Mira Cerarja na čelu vlade ne želi ocenjevati. »Ko sem mu predala posle, sem mu povedala, da je z mojih ramen padla gromozanska odgovornost, ki jo zdaj prevzema on. Upam, da se te odgovornosti zaveda.«
»Pri privatizaciji me moti predvsem to, da je gospod Cerar nekaj govoril pred volitvami, zdaj pa dela drugo. In mislim, da ljudje to vidijo. Takrat je dejal, da Telekoma ni najboljše prodajati, da bo o tem še razmislil. Moja zamrznitev je bila namenjena izključno temu, da – takrat so javnomnenjske ankete Cerarju že napovedovale zmago – ima možnost udejanjiti to, kar je pred volitvami obljubljal ljudem. Če bi vedela, da se bo gospod Cerar obrnil tako, kot se je, tudi ta sklep vlade ne bi bil potreben. Za oceno dela vlade bom počakala 100 dni,« še dodaja.
Bratuškova ima težave tudi v lastni stranki ZaAB, ki jo sicer še vodi. In kaj pravi o dogajanju v stranki? »Kot sem povedala že na svetu stranke, je v Sloveniji samo ena stranka, kjer vsi mislijo kot predsednik, in to zagotovo ni ZaAB. Niti osebno niti v politiki ne prenesem neodkritosti. Jaz sem odkrita, kljub temu da to včasih lahko boli. Mislim, da je to edina prava pot, tudi v politiki, čeprav zdaj spoznavam, da to morda res ni vrlina politikov. Taka sem in taka bom ostala, enako ravnanje pričakujem tudi od svojih najtesnejših sodelavcev v stranki.«
Zavezništvo s Kresalovo
Katarina Kresal je pred časom vprašala, kakšna država smo, da smo se pripravljeni odpovedati podpredsedniškemu mestu v Evropski komisiji, da bi iz politike izbrisali žensko. In Bratuškova se strinja z njo. Pravi, da smo »v Sloveniji res pripravljeni narediti vse, da nekomu, mogoče res še posebej ženski, ne uspe. Ne glede na to, kaj vse ob tem izgubi država, je očitno pomembnejše, da nekomu ne uspe.«
S tem, da je ženska, povezuje tudi številne očitke, ki letijo na njen račun in ki niso bile dokazane (denimo očitki o plagiatorstvu). »Mogoče v Sloveniji na to še vedno gledamo drugače. Upam, da ne boste zamerili, ampak mislim, da tudi mediji odigrate velik del te igre. Ne vem, zakaj se je večina medijev ukvarjala s tem, kakšne čevlje obujem, kako sem oblečena, ali je to primerno ali ne. Nikoli do zdaj nisem opazila, da bi se ukvarjali s tem, ali ima kak predsednik vlade primerne čevlje ali dovolj lepo kravato.«