Danes sem imela čast videti bratca in sestrico – on jih šteje približno 10, deklica z rumeno rutko okoli vratu približno šest. Prizor, poln nežnosti, pozornosti, skrbnosti in odgovornosti. Deček je deklico držal za roko, ko sta prečkala cesto, nato jo je pospremil do šole, kjer jo je pred odhodom poljubil na čelo in počakal, da se je izgubila v množici nadobudnih prvošolčkov. Moram priznati, da kaj takšnega med bratcem in sestrico redko vidim. Spontano in nevsiljivo – predvidevam, da tako, kot je fantek vajen od doma.
Rekla bi, da se mati in oče otrokoma verjetno precej posvečata, sama pa negujeta ljubeč medsebojni odnos. Gesta, ko bratec kar sam od sebe poljubi mlajšo sestrico na čelo, ni običajna. Vsi poznamo nemalokrat zelo razgrete prepire med dvema ali več potomci ene družine. Naravna borba za preživetje, puljenje igrač drug drugemu iz rok in tekma, kdo bo posrkal več starševske ljubezni, so stalnica v povprečni družini. Gre za tipične razvojne faze, ki jih starši bolj ali manj podoživljamo po že znanih vzorcih iz svojega otroštva ali pa tudi ne – odvisno, v kakšnem okolju smo odraščali.
V otroštvu si izoblikujemo pozitivne in negativne vzorce, ki nezavedno krmilijo naše življenje ter vplivajo na naše vedenje in pomembne odločitve tudi v dobi odraslosti. To mi je dalo misliti, kako pomembno je pravzaprav zgodnje otroštvo, ko ukaželjne glavice kar srkajo izkušnje, doživetja in ravnanje svojih staršev ... Prepričana sem, da se vsi starši v skladu s svojimi zmožnostmi in znanjem maksimalno trudimo za otrokovo zdravo in pozitivno prihodnost, saj že s poslanstvom, da smo pravzaprav starši, dobimo nadvse veliko pravico in obvezo bedeti nad mladim življenjem.
Ko se rodimo, smo praktično nepopisan list, in kako bomo v prihodnje doživljali svet, je odvisno zgolj od ljudi, ki nas obkrožajo, saj od njih dobivamo tako pozitivne kot negativne izkušnje. Otroci v družinah, v katerih je veliko prepirov, nasilja, zlorab in drugih učinkov negativne energije, bodo v zrelejše življenje vstopali prestrašeno, togo, negotovo ... Otroci s pozitivno in harmonično vzgojo se bodo lažje, predvsem pa srečneje prebijali iz leta v leto do svoje pozne jeseni, ko mora biti človek pod črto zadovoljen z bilanco – s svojim življenjskim pridelkom in načinom življenja. Se vam zdi preveč filozofsko? Sploh ni, je tako preprosto kot poljub bratca na čelo sestrice.