LJUBLJANA – Poslanec opozicijskega SDS mag. Branko Grims je na vlado premierke mag. Alenke Bratušek pred dobrima dvema tednoma (od takrat je minilo že skoraj 20 dni) naslovil pisno poslansko vprašanje, ki se nanaša na neizpolnjevanje ustavnega zakona o fiskalnem pravilu. Vlado sprašuje, zakaj končno že ne začne spoštovati ustavnega reda in ne predlaga zakona o fiskalnem pravilu. Jasno, vladi se (z odgovorom mag. Grimsu) ne mudi, saj se še ni iztekel predvideni rok, v katerem mora odgovoriti na poslansko vprašanje. Seveda pa bi lahko, če bi to hotela, odgovorila že pred iztekom.
Iz Bruslja so našo vlado kar naravnost vprašali, zakaj smo jim sploh poslali svojo kvazistrategijo: »Je to posledica konceptualne zmede ali zgolj še nedokončana različica?« O tem so zaskrbljeno poročali predvsem v časniku Dnevnik, skoraj vsi drugi pa še danes v glavnem raje po nojevsko tiščijo glave v pesek. Toda da ne bo pomote: da so tokrat najbrž ustrelili prevelikega kozla, so se očitno potem vendarle zavedli tudi v kabinetu predsednice vlade, saj so se odločili, da bodo ustanovili kar vladno službo, ki bo bdela prav nad našim odnosom do evropske kohezijske politike in pripravo programskih dokumentov za obdobje 2014–2020. Bomo videli, ali je pomagalo oziroma zadostovalo. Upajmo, da bo res. |
Do novembra naj bi, pa nismo
Za kateri zakon o fiskalnem pravilu pravzaprav gre? Že poleti 2012 so se predstavniki vseh (!) parlamentarnih strank, med njimi je sedela tudi mag. Alenka Bratušek, v prostorih ministrstva za finance, opozarja poslanec, usklajevali glede zakona o fiskalnem pravilu. Po nekaj tednih jim je celo že uspelo uskladili besedilo zakona »do te mere, da so se vsi strinjali o vsakem stavku posebej«. Kljub temu je nazadnje zdajšnja premierka v imenu Pozitivne Slovenije predstavnike drugih strank obvestila, da njena stranka zakona o fiskalnem pravilu sploh ne namerava podpreti. A niti to še ni bilo vse, četudi je celo še pozneje mag. Bratuškova (na Bledu) dobrodušno pritrjevala generalnemu sekretarju OECD Joséju Angelu Gurriu, ki ji je galantno pojasnjeval, da bi vsak državnik v slovenski politiki najbrž nemudoma moral podpreti zapis (vnos) fiskalnega pravila v ustavo, je, meni mag. Grims, naša premierka o tem, da Slovenija res potrebuje sprejem fiskalnega pravila, začela razmišljati in govoriti šele po svojem lanskem obisku pri nemški kanclerki Angeli Merkel: »V imenu vseh obubožanih slovenskih davkoplačevalcev lahko samo obžalujemo, da ni mag. Bratuškova že veliko prej šla po navodila k Merklovi.«
Kakor koli, maja lani je državni zbor, kot je znano, v ustavo le zapisal določilo o fiskalnem pravilu, kar naj bi pomenilo, da nobena slovenska vlada v prihodnje ne bi smela več zagovarjati pretiranega, nesmotrnega zapravljanja proračunskega denarja, kaj šele nevzdržnega zadolževanja države. Prav tu pa se je očitno kmalu pokazal podalpski kavelj 22: novo ustavno določilo, ki so ga poslanci, kot rečeno, podprli, namreč slovensko politiko na papirju zavezuje, da najpozneje v šestih mesecih po vpisu fiskalnega pravila v ustavo pripravi in sprejme tudi še zakon o njegovem uresničevanju. Točno, to pomeni, da bi državni zbor tak zakon moral sprejeti še pred koncem lanskega novembra. Vendar pa vlada takšnega zakona do danes ni ne pripravila ne predlagala, zato ga, kajpak, niti državni zbor ni mogel obravnavati. In prav zaradi tega mag. Grims opozarja, da je naša država od novembra očitno »tudi na tem področju« v neustavnih razmerah, hkrati pa se sprašuje, ali bomo znova vztrajali v tipično balkanski zmoti, češ da lahko finančne trge ter organe in ustanove EU celo z nespoštovanjem svoje ustave, če želimo, v nedogled vlečemo za nos. Morda pa kljub vsemu obstaja še možnost, da nas bo premierka Bratuškova v zvezi s fiskalnim pravilom prijetno presenetila vsaj z odgovorom, ki ga bo dala Grimsu. Ali pa tudi ne.
Žal ne gre samo za vprašanja, povezana s fiskalnim pravilom. Še nekaj je podobnih. Drugo nedvomno pomembno vprašanje, ob katerem bi morali vsi dobronamerni državljani, če lahko tako rečemo, zastriči z ušesi in privzdigniti nosove, obravnava, na primer, črpanje sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020. Govorimo, kajpak, o tem, da so nam iz Bruslja jeseni namenili zelo jasno zaušnico: opozorili so nas namreč, da je naša strategija tako imenovane pametne specializacije, ki naj bi omogočila sistematično povezovanje znanstvenega raziskovanja in podjetniških iniciativ, tako rekoč zmazek. Čeprav je od nje odvisna uspešnost črpanja »zgolj« dveh milijard evropskih sredstev? Ja.
