PO PADCU NEPREMIČNINSKEGA DAVKA

Branimir Štrukelj: Na dodatna znižanja ne bomo pristali

Objavljeno 29. marec 2014 10.15 | Posodobljeno 29. marec 2014 10.15 | Piše: Aleksandar Lukić

Predsednica vlade napoveduje, da se bo breme zdaj porazdelilo bolj nepravično. Bo na udaru spet javni sektor? Sindikalist Branimir Štrukelj pravi, da je elastika napeta do konca in se lahko zdaj le še strga. Ko pa se to zgodi, gredo ljudje po vseh straneh in predvsem po cesti.

Branimir Štrukelj.

Ali se utegne zgoditi, ker je padel nepremičninski zakon, da se breme ali pa del bremena vlada Alenke Bratušek prenese na javni sektor?
Glede na znižanja, ki so v zadnjih dveh treh letih doletela javni sektor, bi bilo povsem nesprejemljivo, da bi bili zato, ker je politika zavozila zakon, s katerim je želela zagotoviti prihodnji proračun, kaznovani učitelji, medicinske sestre, negovalci v domovih, uradniki, policisti, vojaki in bi jih kot za kazen, zaradi njihove napake, zmetali na cesto. Na to ni mogoče pristati in vsem smo že jasno povedali, da na ta dodatna znižanja ne bomo pristali.

Če komentiram izjavo predsednice vlade, da bo za državljane to dejstvo, da se davek ni obdržal, boleče, sledi, kot da napoveduje, da bomo v javnem sektorju kaznovani, ker jim ni uspelo spraviti tega zakona skozi. Na pozicijo žrtve ne bomo pristali in se bomo, čisto naravnost povem, borili za svoj položaj, ki se je v zadnjih letih že itak precej poslabšal. In to ni floskula, to se da s statistiko pokazati, koliko so plače upadle v zadnjih dveh, treh letih. Prva ugotovitev je, da smo s plačami že daleč pred reformo iz leta 2008, ko so se plače dvignile. Vse to smo že izgubile in šli še dodatno nazaj. Nekateri trdijo, da smo po ravni plač v letu 2003, 2004. Ta elastika je napeta do konca in se lahko zdaj le še strga. Ko pa se to zgodi, gredo ljudje po vseh straneh in predvsem po cesti.

Kaj pa menite o tem, da naj bi bil nepremičninski zakon enakomerno breme?
To breme je bilo vezano na lastništvo – tisti, ki ima več, bi več prispeval, zdaj pa bodo po mojem mnenju na udaru tisti, ki jih je največ. To so pa tisti, ki imajo malo ali nič.

Letos bi se naj zgodila napredovanja. Lahko pride kaj vmes?
Za leto 2014 vlada ne more ukreniti nič več, saj je dogovor usklajen do konca leta. Tako glede plač, glede napredovanj kot tudi glede dodatnih pokojninskih zavarovanj v javnem sektorju. Jasno pa je, da bo udar v prihodnjem letu, ko je vse popolnoma odprto. Sklepam, da bodo ponovno na udaru socialni transferji in pokojnine.

A letos bo vseeno treba zakrpati to 160-, 170-milijonsko luknjo v proračunu.
To drži. Naj jo krpajo tam, kjer je nastala. Pri slabih kreditih v bankah, pri nepobranih davkih, pri sivi ekonomiji, pri napačnih ekonomskih odločitvah. Potem ko bodo vse to uredili in ko bodo pridobili elementarno zaupanje državljanov, da živimo v pravni državi, kjer nekateri niso bolj enaki od drugih, kjer nekateri ne odgovarjajo za svoja kazniva dejanja, potem pa naj prijazno pridejo do javnih uslužbencev in nas pobarajo, ali bi lahko še kakšne pol kapljice stisnili iz nas.

Menite, da utegne vlada v že sklenjene dogovore enostransko poseči?
To je dobro vprašanje, kajti v podobnih situacijah se je v zadnjih 20 letih kazala ta možnost. Različne oblasti je zamikalo, da bi šli v tako imenovane interventne zakone. Zadnji tak je ZUJF. Veste, kaj vse se z njim dogaja in koliko nas je že stal, to je zelo pomembno. Ker je hotel varčevati, pa nas bo stal veliko denarja. Še vedno se je ta zgodba ponesrečila. Vlada lahko povozi vse dogovore, gre z večino v parlamentu v neka enostranska dejanja, a se to ne more dobro končati. Upam, da se celo v naši državi iz napak kaj naučimo.

Ali z vlado potekajo kakšni pogovori, je sklicana že kakšna skupina?
Vlada je napovedala, konkretno minister Virant, da bi se o plačah za prihodnje leto začeli pogovarjati v roku enega meseca. Torej za prihodnje leto. Kar se letošnjega leta tiče, je bilo vse dogovorjeno že aprila in maja lani. To je bilo to znižanje, ki zdaj učinkuje tako, da so se približno za pet odstotkov plače v javnem sektorju znižale, če primerjamo samo leti 2012 in 2013.

Letos sprememb ne pričakujete?
Stvari so dogovorjene. Mogoče so zgolj enostranske poteze vlade, ki z javnimi uslužbenci ne bodo usklajene, to pa bo imelo ustrezne posledice. Pričakujemo, da bo v tem primeru prišlo do resnih socialnih zaostritev in tudi uporabe sredstev, ki jih imajo sindikati na voljo. To so protesti, demonstracije in stavke.

Ko jih že omenjate ... Teh je bilo v času vlade Janeza Janše kar nekaj.
To drži, v celoti drži, ampak je treba opozoriti, da smo lahko, sicer manj, dosegli pri prejšnji vladi zgolj z radikalnimi protesti, kot je bilo mogoče tu zgolj z grožnjami o teh protestih. Naj povem, da je proračun vlade gospoda Janše iz leta 2012, ki je predvideval desetodstotno zmanjšanje mase plač v javnem sektorju, ta vlada v pogovorih in pogajanjih z nami zmanjšala na manj kot dva odstotka. To je razlog, ne kakšna politična bližina. Bilo se je mogoče bolj razumno dogovoriti. Poudarjam, za zdaj. Kaj bo pa naprej, bomo pa videli.

Deli s prijatelji