LJUBLJANA – Dan se nasmehne tistemu, ki se mu zna nasmehniti. Slovenija se je drobcenemu fantičku nasmehnila in pokazala svoj najlepši, najbolj mili obraz. Pred mesecem smo vas, drage bralke in spoštovani bralci, pozvali k pomoči triletnemu fantku. Tistega dne, ko se je v veselje pridružil mamici Petri Golob in očku Matjažu Krebsu, mu sonce življenja ni popolnoma vzšlo in zato nas potrebuje. Kmalu po pozivu k pomoči prek strani slovenskega najbolj branega dnevnika se je zaiskrilo nad ledeno ploskvijo pod Rožnikom. Močni fantje v hokejskih opremah, ki so se nekoč mikastili med seboj za plavžarsko čast ter močvirniško slavo in so poznali očka Matjaža, ki je hokej nekoč nabijal za Slavijo iz Zaloga, so se poklicali med seboj in ušpičili dobrodelno tekmo med Olimpijo in Jesenicami, izkupiček je bil namenjen malemu z Brilejeve ulice v Ljubljani.
Potrebuje čim več terapij
Jakov kognitivni razvoj je na ravni njegovih vrstnikov, telo pa, žal, ne zmore slediti njegovi glavi. Zaradi cerebralne paralize je ujet v svojem skoraj negibnem telesu. Potrebuje čim več terapij, za katere pa pri Krebsovih ni dovolj sredstev. Zaposlena je le mami, očka dobiva nadomestilo za izgubo dohodka, ker je prevzel skrb nad sinovimi terapijami. Stiskajo se v enosobnem stanovanju, ne zmorejo si privoščiti večjega, v katerem bi lahko imel Jaka svoj prostor, ki bi bil prilagojen njegovim potrebam za vsakodnevno življenje. »Seveda kot prvo potrebujemo sredstva za plačilo posebnih terapij, ki bi najinemu Jakcu pomagale k napredku pri gibanju, morda sedenju. Trenutno ne more samostojno sedeti. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije plača le osnovne stroške, tiste, ki jih zagotavlja pač zavarovanje, drugo je treba doplačati. Za eno uro terapije pri zasebniku je treba odšteti štirideset evrov. Da bi naš Jaka dosegel maksimum v razvoju, bi moral imeti vsakodnevne terapije, tudi po več ur na dan. Žal ne zmoremo. Vsak teden namreč doplačamo za dodatne terapije, več ali manj, odvisno od vrste terapije, tudi prek 400 evrov. Če bi lahko, če bi imeli, če bi zmogli, bi za našega fanta dali še več. Pa žal nimamo.«
Ne bomo čakali na posebno priložnost niti na dogodek, kjer bi slavnostno pod soji žarometov podelili ček z zapisanim zneskom, ki ste ga zbrali naše bralke in bralci za pomoč, za poplačilo nekaj prepotrebnih terapij drobižku z Brilejeve. V petkovem popoldnevu smo preprosto pozvonili na njihova vrata. »Nismo si mogli zamisliti, da se bo toliko src odprlo za našega fantka. Poleg bralcev Novic in hokejistov so nam do zdaj pomagali z Zavarovalnice Triglav, kjer delam, in so se zaposleni lahko odločili, da del dohodka namenijo za Jakčevo zdravljenje. Nakazila so prihajala tudi iz vrst posameznikov, prispevki so se gibali od nekaj deset do več sto evrov. Kamenčki v mozaiku dobrega za našega Jakca so se vsakodnevno skladali v celoto, ki pa še vedno raste. Sodelavkam in sodelavcem bi se ob tej priložnosti lepo zahvalila – njim in tudi vsem preostalim, ki so začutili našo stisko in moji družini brez pomislekov priskočili na pomoč,« je povedala mamica Petra. Verjamemo, da še ni konec, tako pri Novicah, kjer bomo še vedno zbirali sredstva za, zdaj lahko rečemo, in to s ponosom, našega malega Jakca, kot drugje.
Dobrodelna hokej in badminton
Kmalu bo na Jesenicah, v dvorani Podmežakla, povratna hokejska tekma legend Jesenic in Olimpije. Že prej, dva dneva pred hokejskim spektaklom, se bo v športni dvorani osnovne šole v Kašlju odvijal dobrodelni mednarodni turnir v badmintonu, kjer bodo nastopale ekipe iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Avstrije. Vajeti organizacije v rokah drži Blaž Zakotnik, ki se je s svojim avtom že podal po prestolnici in okolici lepit plakate z vabilom za nov dobrodelni prispevek za Jakca. »Na Jesenicah sta prva v vrsti teh, ki pomagajo pri organizaciji, olimpijka Alenka Dovžan in njen mož, hokejist Edvin Karahodžić. S svojim ugledom sta posredovala pri odgovornih in uspelo jima je pridobiti lokalno skupnost na našo stran,« pravi mamica Petra. »Verjamem, da bodo pravi ljubitelji hokeja prišli na tekmo in s tem počastili trud legend slovenskega hokeja. Med njimi, med rdečimi, je tudi ta, ki me je še v času, ko sem sam igral za zaloško Slavijo, pošteno pretepel na tekmi. Danes pomaga mojemu sinu,« je dejal očka Matjaž.
Med kramljanjem v drobnem stanovanju na Brilejevi smo spoznali še Matejo Čož, 22-letno študentko delovne terapije, ki pazi na Jakca, kadar imata oče in mati obveznosti: »Spoznali smo se v Šentvidu pri Stični, kjer je Center za zdravljenje bolezni otrok, nato pa smo se srečali čez par dni pred blokom na Brilejevi in ugotovili, da smo sosedje. Zato mi ni težko stopiti do Krebsovih in pomagati, kot le znam. Jakec je priden, čeprav mu včasih, seveda v šali, rečem, da je mulec ali lump. Prijeten je, topel in nežen, res mi je v veselje delati z njim, hkrati pridobivam prepotrebne izkušnje za delo, ki me čaka v prihodnosti.«
Še enkrat dokazujemo, da Slovenci zmoremo stopiti skupaj za dober namen in da je to lastnost, ki nam je nihče ne zmore odvzeti. Jaka Krebs je postal naš sonček, hkrati je naše ogledalo in lahko tudi navdih za boljšo prihodnost.
Še zbiramo pomoč Drage bralke in bralci, vse, ki želite pomagati Jaki Krebsu iz Ljubljane, prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742 s pripisom za Jako Krebsa, sklicna številka 7133. Sredstva za pomoč malemu Jakcu se poleg našega Krambergerjevega sklada zbirajo tudi na njegovem osebnem računu, odprtem pri Unicredit banki, številka SI56 2900 0001 4065 827. |
Jaka je fotografiral Medtem ko smo se pogovarjali z mamico in očkom, je mali Jaka na tleh dnevne sobe po ročicah vrtel naš fotoaparat. Dvigniti ga ni zmogel, zanj je bil pretežak. A so se njegovi prstki med kopico gumbkov znašli prav na sprožilcu in ob nekaj bliskih se je zgodila serija fotografij mamice in očka. S ponosom objavljamo posnetek Petre in Matjaža, ki ga je po vseh fotografskih pravilih naredil njun sin Jaka. |
