Bralci Novic ste jim opremili stanovanje!

BOHINJSKA BISTRICA – »Hvala vsem! Hvala vsem bralcem, ki so se javili, takoj ko je bila naša zgodba minuli teden objavljena v Slovenskih novicah. Hvala vsem in vsakemu posebej za ponujeno pomoč. Hvala za vse, kar ste nam tako hitro podarili. Hvala za vsako toplo besedo.« S temi besedami sta nas v novem stanovanju sredi Bohinjske Bistrice sprejela Mateja Hribar in njen partner Rajko Glišović. Hvaležnost je sijala tudi iz oči njunih dveh sinov, sicer zglednih učencev. Tik pred božičem so prvič prespali na novem naslovu. S srečo v očeh se starši osnovnošolcev zavedajo, da se družina v novo stanovanje ne bi mogla preseliti, če ne bi bilo srčnih bralcev Slovenskih novic, ki ste jim bliskovito hitro pomagali opremiti stanovanje.

Gole stene

Naj obnovimo zgodbo, objavljeno minuli teden. Zgodbo, ki je mnogo bralcem segla do srca. Družini, ki se je zaradi invalidske upokojenosti očeta in trenutne materine brezposelnosti znašla v nezavidljivem finančnem položaju, je bohinjska občina pred kratkim dodelila neprofitno stanovanje v lepo obnovljeni Polajnarjevi hiši. Tega sta bila Mateja in Rajko izjemno vesela, saj je novo stanovanje prostornejše od najemniškega, v katerem so živeli zadnji dve leti. Toda preseliti se družina ni mogla, kajti v neopremljeno stanovanje, med gole štiri stene, pač niso mogli, denarja za nakup najnujnejše opreme pa starši niso imeli vzeti od kod.

Dolgo, precej dlje kot marsikdo drug, ki se je že znašel na podobni stopnici življenja, sta Mateja in Rajko razmišljala, ali bi nam opisala svojo zgodbo. A na koncu sta se odločila, da kljub vsemu javno spregovorita o tem, v kakšni stiski sta se znašla takole pred prazniki. Med drugim sta povedala: »Saj nikoli nisva imela veliko. A takrat, ko sva količkaj imela, sva rade volje pomagala tistim, ki so imeli še manj kot midva. Zdaj sva se sama znašla v položaju, iz katerega se ne moreva dvigniti brez pomoči drugih. Obrnila sva se že na mnogo ustanov. Prav vsi so nama pritrdili, da je najina stiska velika. A nobena ustanova nama ni mogla pomagati, saj niti oni nimajo od kod vzeti.«

Ko smo minuli teden opisali zgodbo družine, ki se je z Obale pred kakšnimi šestimi leti preselila na Gorenjsko, si verjetno nihče, niti največji optimist, ni mogel misliti, da bo družina že v nekaj dneh dobila najnujnejše. »Ko je bila zgodba objavljena, so od jutra zvonili telefoni. Prvič je pozvonilo okoli 9. ure, nato se do večera klici kar niso zaustavili. Bralci vašega časopisa, ki naju sploh ne poznajo, so nama pomoč, a tudi toplo besedo, ponujali še dan pozneje. Klicev je bilo ogromno, in to iz vse Slovenije, od Maribora do Zidanega Mosta, Gornje Radgone, Jesenic – od vsepovsod,« je naravnost neverjetni odziv naših bralcev, ki so znova dokazali, da imajo srce na pravem mestu, opisal Rajko Glišović.

Dobrota noče 
biti imenovana

»Štedilnik sta nam v nakupovalnem centru v Kranju kupila upokojenca z Gorenjske. Tako kot vsi drugi dobrotniki, ki so nama v minulih dneh pomagali, niti onadva nočeta biti imenovana. Povsem novo kuhinjsko mizo nam je podaril gospod, ki se noče javno izpostavljati. Ko sva za simbolično ceno kupila sedežno garnituro, so nama zraven podarili še tabure in mizico za televizor. Kuhinjske elemente, ki so jih namestili včeraj, nam je priskrbel Rajkov prijatelj. Posteljo za fanta so nam podarili vaši bralci iz Slovenj Gradca,« našteje Mateja, Rajko pa nadaljuje njeno misel: »Hladilnik in pralni stroj smo dobili prek Rdečega križa. Iz Logatca so nam bralci Slovenskih novic poslali napihljivo blazino, popolnoma novo prevleko zanjo, paket hrane in povrhu še nekaj denarja. En gospod iz Celja, ki prav tako ne želi, da se zapiše njegovo ime, nama je poslal 50 evrov, nekaj denarja nam je podarila tudi znanka iz Pirana, ki se je ob prebiranju članka spomnila na naju. Moji prijatelji, bivši nogometaši iz Izole in Kopra, so me že klicali, saj so tudi oni prebrali zgodbo, in tudi oni so se odločili, da nam priskočijo na pomoč. Odziv je neverjeten... Hvala vsem.«

Ob naštevanju dobrotnikov, ki bodo na lastno željo ostali v anonimnosti, Mateja upa, da nikogar nista izpustila: »Bilo je toliko klicev in toliko dobrote, da je težko vse našteti. Na pomoč so nam priskočili tudi na Centru za socialno delo Radovljica, kjer sta zaposleni Sandra in Ana, vedno pa nam je pripravljena prisluhniti tudi Tanja iz Rdečega križa. Same dobre ženske! Te dni smo dobili tudi paket hrane od Anine zvezdice, ki nam bo še kako prav prišel.«

Ko odhajamo iz stanovanja, ki zdaj kaže povsem drugo podobo kot pred tedni, ko med štirimi stenami ni bilo ničesar, je skoraj odveč vprašati: »Bodo prazniki lepi?« Mateja in Rajko iskreno pokimata in potiho povesta: »So že.«