KRANJ – »Po presežke hrane, ki neprodani ostanejo po kranjskih supermarketih, prihajam od maja. Nimam službe, mož ima nizko invalidnino, približno 270 evrov, in veliko zdravstvenih težav. Ko plačava najemnino, ostane komaj kaj. Da lahko sem prihajava po tople obroke, je za naju neprecenljivo.« To so besede Kranjčanke srednjih let, ki nam jih je ta teden povedala v razdelilnici hrane. Tu v zadnjem času ne delijo le toplih obrokov. Sem hodi po presežke hrane tudi 15 družin, ki jih je trdo prijela finančna stiska.
Med temi petnajstimi družinami je tudi mamica samohranilka. S predšolskim fantičem se je tisto dopoldne sprehodila do Sejmišča 4, kjer v značilni rumeni stavbi zadnja leta domuje kranjska razdelilnica hrane. »Dvakrat na teden prideva sem. Ostala sem brez službe, skoraj sočasno pa sem bila deložirana. Zdaj živiva na robu kranjske občine, že skoraj v hribih. K sebi so naju sprejeli prijatelji. Tako prijazne ljudi, kot so v kranjski razdelilnici, težko srečaš,« pove mamica, medtem ko vodja razdelilnice Božo Bajt za njen naraščaj iz shrambe prinese zavitek kolačkov, dar podjetja Gorenjka.
Ravno Boža Bajta je imela sogovornica v mislih, ko je omenila prijazne ljudi. A vodja razdelilnice le zamahne z roko, ko sliši tako iskreno in toplo pohvalo. »Tu sem zato, da pomagam, kot le lahko,« (kar malce skromno) pove znanec in hkrati zaupnik mnogo Kranjčanov, ki jih je pot življenja pripeljala na sam rob.
Božo Bajt že od leta 1997 vodi kranjsko razdelilnico hrane. Sprva je obroke, ki so za marsikoga edina topla hrana, delil na obrobju blokovskega naselja Planina. Tam, v skromni montažni hiši, je bilo malo prostora. A saj ga takrat veliko niti niso potrebovali, kajti pred 18 leti so vsak dan razdelili 15 obrokov. Leta 2008, ko se je beseda kriza začela vse pogosteje pojavljati v časopisnih stolpcih in vsakodnevnih pogovorih, je bilo takšnih kosil, razdeljenih med Kranjčane z najnižjimi prejemki, že 50.
Pomoč bo ponudila tudi Indija Koromandija Ravno ta teden je Mehtab Singh, ki se je pred tremi leti v Kranj preselil iz domače Indije, napovedal, da bo v bližnji prihodnosti enkrat na teden delil brezplačne obroke. Prvi (in za zdaj tudi edini) sikh, ki živi v gorenjski metropoli, kjer je letos v Tavčarjevi ulici odprl lično urejeno čajnico, pomenljivo imenovano Indija Koromandija, je odločitev o deljenju brezplačne hrane pojasnil: »Obroki, ki jih bomo delili, bodo sicer namenjeni predvsem ljudem, ki si toplega obroka ne morejo privoščiti. Hkrati pa bodo pri nas dobrodošli tudi vsi Kranjčani, saj bo namen takšnega deljenja hrane predvsem druženje in povezovanje vseh tistih, ki dobro mislijo.« |
Po hrano že 130 ljudi
Danes, ko je kriza svoje zobe zarila globoko v kranjsko družbo, pa je začetna številka skoraj devetkrat večja, pojasni Bajt: »V razdelilnici vsak dan zagotavljamo hrano za 92 ljudi, ki imajo napotnice. Poleg njih omogočimo tople obroke tudi nekaj deset tistim, ki imajo potrdilo o tem, da so njihovi prejemki zelo nizki. Tako vsak dan pride sem okoli 130 ljudi. Poleg tega petnajstim družinam razdelimo presežke hrane, ki so dan prej ostali neprodani v kranjskih supermarketih.« Ob ugotovitvi, da se je število ljudi z roba družbe v slabih dvajsetih letih torej povečalo za več kot desetkrat, se črnogledo zazre v prihodnost: »Saj se še začelo ni … Te številke se znajo v prihodnosti še krepko, krepko povečati.« Že pred desetimi leti je napovedoval podobno. In čas je nato pokazal, da so se njegove napovedi še kako uresničile.
Že pred leti je Bajt tudi ugotovil, da po kranjskih supermarketih ostaja hrana. Bodisi sveže pripravljeno meso, ki ob koncu dneva ostane neprodano, bodisi jogurti, mleko in zelenjava, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov ostaja nedotaknjena na policah. Ideja, da bi kanilo še dobro hrano razdeliti tistim, ki jo potrebujejo, se je počasi uresničila. Razdelilnica je dobila dva hladilnika. Napolnijo ju prostovoljci iz vrst lionsov in Karitasa, ki vsak večer, ko supermarketi zaprejo vrata, iz večjih Mercatorjevih poslovalnic, Tuša in Lidlovih poslovalnic prinesejo presežke hrane.
»Neizmerno hvala vsem donatorjem in prostovoljcem. Brez njih bi bilo tu vse prazno. Tako pa imamo hladilnik velikokrat zgledno napolnjen,« pojasni Božo Bajt. Hvaležno pohvali kranjsko podjetje Dondon, od koder vsak dan prihaja sveže pecivo, in doda, da so vzpostavili tudi sodelovanje z Biotehniškim centrom Naklo, kjer poskrbijo za mleko, odlične mlečne izdelke in tudi svežo zelenjavo: »Trenutno lahko posredujemo hrano vsem, ki pridejo po pomoč. A opazno je, da bodo potrebe iz leta v leto večje. Kako bo takrat, ne morem napovedati.«
