Božični slovarček

Advent

Latinsko pomeni prihod, štiri adventne nedelje pred božičem so bogoslužna in duhovna priprava na slavje Jezusovega prihoda. V tem času so priljubljena berila o Janezu Krstniku, ki je napovedoval prihod Odrešenika.

Adventni venec

Spleten je iz smrečja s štirimi vijoličastimi ali belimi svečami, ki simbolizirajo Kristusa kot luč sveta. Vsako adventno nedeljo prižgejo eno svečo.

Bela omela

Z belo omelo so pozimi različna evropska ljudstva rada okraševala prostore. Zelena je vso zimo, s čudodelno močjo zdravljenja pa simbolizira nesmrtnost.

Božič

Najstarejši in največji krščanski praznik izhaja iz evangeljskega opisa Kristusovega rojstva v Betlehemu. Zgodovinsko zanesljivega datuma sicer ni, po gregorijanskem koledarju velja za rojstni datum 25. december leta 1. Nekatere pravoslavne cerkve, ki ohranjajo julijanski koledar, božič praznujejo 7. januarja.

Božiček

Po prvotni tradiciji je (pridne) otroke obdaroval sveti Miklavž. Iz tega je v ZDA skozi prepletanje običajev različnih kultur izšel novi obdarovalec – Božiček, ki ga je za reklamo uporabila potrošniška industrija. Leta 1931 ga je Haddon Sundblom prvič narisal v reklamnih barvah pijače kokakola – v rdečih oblačilih z belo obrobo. Ko je Božiček obkrožil svet, je postal reklamni agent podjetja Coca-Cola.

Božična zvezda

Iz divjega grma mehiške rastline božična zvezda (Euphorbia pulcherrima) so botanični strokovnjaki v 20. stoletju razvili sobno lončnico za tržno prodajo v božičnem času. S tradicijo božiča rastlina nima nič skupnega, je le še ena od oblik ameriške komercializacije praznika. Več o zvezdi si lahko preberete na 24. strani tokratne priloge Plus.

Božične lučke

Dokler ni Edison leta 1879 izumil žarnice, so ljudje za božič pod dreveščkom prižigali sveče. Prve električne božične lučke so zagorele leta 1882, ko je Edisonov prijatelj Edward H. Johnson ročno povezal 80 žarnic, obarvanih modro in belo, ter jih ovil okrog dreveščka. Občudovalci so prekipevali od navdušenja, čez nekaj let pa so božične lučke postale prodajna uspešnica.

Božična pesem

Najstarejša izvira iz 11. stoletja, najbolj priljubljena je Sveta noč. Z množičnimi mediji v 20. stoletju se je nabor božičnih pesmi izjemno povečal. Najbolj prodajana božična pesem je White Christmas Binga Crosbyja, besedilo je leta 1942 za film Holiday Inn napisal Irving Berlin, zapeli pa so jo mnogi slavni pevci.

Božičnica

Trinajsta plača kot obdarovanje zaposlenih za božične praznike izhaja iz prvotnega običaja obdarovanja otrok, ki je preskočilo še na odrasle. Prvotni pojem božičnice zasledimo (vir: Wikipedija) v življenjepisu učiteljice Dragojile Milek (od 1850 do 1889): »... ob koncu leta je prirejala razstave, organizirala manjša praznovanja in božičnico, ko so ob pomoči krajanov pogostili in obdarovali otroke.«

Božični čas

Začne se na sveti večer, ki je večer pred Jezusovim rojstvom in se sklene v nedeljo po svetih treh kraljih, ki so 6. januarja. Praznik obuja spomin na tri kralje, ki so se z darili prišli poklonit detetu Jezusu. Na ta dan v jaslice postavimo kralje Gašperja, Miho in Boltežarja.

Božičnik ali poprtnik

Tra­di­cio­na­lni bo­ga­to okra­šen bo­žič­ni kruh iz bele moke je izrazita obredna jed. Na mizi je bil čez vse božične praznike do svetih treh kraljev. Okraševali so ga z Je­zusom v ja­sli­cah, let­ni­co no­ve­ga leta, zvez­do re­pa­ti­co in podobami božjega stvarstva: rožicami, ptički, klas­jem, nebom, zem­ljo.

Božični mir

Papež in drugi verski voditelji razglašajo sporočilo o božičnem miru, ko naj bi se uresničevalo angelsko oznanilo: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.« V tem duhu so med prvo svetovno vojno na zahodnih bojiščih za božič 1914 v strelskih jarkih Nemci na eni in združeni Francozi ter Britanci na drugi strani prekinili vojskovanje. Začeli so Nemci, nato so božične pesmi povzeli še na drugi frontni strani. Sledil je dogovor o božičnem premirju. Vojaki so zapustili okope, najprej pokopali svoje mrtve, nato pa so si izmenjali darila. Generali mira med vojskama niso odobravali, bataljone so kmalu nagnali v boj.

Božične voščilnice

Nastale so sredi 19. stoletja v Angliji.

Božično drevesce

Zimzeleno drevesce predstavlja življenje, ki ne ugasne niti v najtežjih časih. Božična tradicija okraševanja smrečice naj bi se začela v 16. stoletju v Nemčiji, pri nas jo prvi omenja blaženi Anton Martin Slomšek leta 1861 v Drobtinicah: »Na osvetljeni smreki so visela zlata jabolka, orehi, rožiči in mnogo drugih dobrih stvari. Pod drevesom pa so ležale kape, robeci, podperti in tudi čevlji in oblačila.«

Božično obdarovanje

V katoliških in protestantskih deželah postavljajo darila pod smrečico na sveti večer, 24. decembra, v pravoslavnih pa 5. januarja.

Božično žito

Spada k pradavnemu in priljubljenemu običaju krašenja z zimskim zelenjem. Pšenico sejemo na sv. Bar­ba­ro 4. ali na Ma­ri­jin praz­nik 8. ali na god sv. Luci­je 13. de­cem­bra. Slednji datum je najbolj primeren, saj do božiča zra­ste do prave vi­ši­ne, sicer ga je treba že pristriči.

Božje drevce

Bodika ali božje drevce z zimzelenimi bodičastimi listi simbolizira dobro voljo in veselje.

Jaslice

Upodabljajo Jezusovo rojstvo, kot sta ga v evangelijih opisala apostola Luka in Marko. Prve na Slovenskem so postavili jezuiti v Ljubljani leta 1644. Po slovenski osamosvojitvi je vse več živih uprizoritev jaslic, ki v zgodbo vnašajo slovenske etnološke prvine.

Sveti večer

Začne se, ko odzvonijo zdravamarijo. Praznovanje svetega večera se uvede z blagoslavljanjem doma s kadilom in blagoslovljeno vodo.

Polnočnica

Po Lukovem evangeliju je bil Jezus rojen ponoči, od tod sveta noč in polnočnica kot prva od treh božičnih maš, ki ji sledita jutranja ali pastirska in dnevna maša.