Na eni od slovenskih srednjih šol je hotel šolski orkester v repertoar božičnega koncerta vključiti Sveto noč. Ostalo pa je samo pri namenu – država in Cerkev sta vendar ločeni, jih je opomnilo vodstvo šole, in takega cerkvenega štiklca že ne boste godli.
Sveta noč je, mimogrede, prevedena v več kot 300 jezikov in velja za najbolj izvajano pesem vseh časov, poslovenil pa jo je nihče drug kot Jakob Aljaž, župnik in planinec, ki je za en goldinar kupil vrh Triglava in dal na njem postaviti skromno zavetišče. O zavednem Slovencu je seveda govor. No, Sveto noč so v slovenščini prvič prepevali v Tržiču leta 1871.
Bi še razumel naše šolnike, da sledijo ločenosti države in Cerkve – če bi bili pri tem načelni. Ampak niso: skoraj ni šolske avle, v kateri v začetku decembra ne bi organizirali Miklavževega sejma, še pred 25. v mesecu pa koncerta, ki je ponekod oklican za božičnega in drugod za božično-novoletnega. Seveda dobro vemo, da je Miklavž pravzaprav sveti Nikolaj, krščanski škof in svetnik, po njem, denimo, je poimenovana tudi ljubljanska stolnica, božič pa je praznik v spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Če šole torej prirejajo sejme in koncerte s cerkveno tematiko – zakaj se ne sme zapeti Sveta noč?! V doslednem vztrajanju pri ločenosti države in Cerkve je treba takoj ukiniti Miklavževe sejme in božične koncerte!
Razen, seveda, če Miklavž in božič na naših šolskih hodnikih nista razumljena kot krščanski svetnik in praznik, ampak v duhu znane pijače. Saj je vsem znano, da je ta v reklamne namene priredila Miklavža, ga tako rekoč razkristjanila in pretvorila v dobro znanega moža z belo brado in v rdeče-beli opravi, ki mu zdaj pravimo Božiček. Če poskušam miklavževo-božične šolske fešte razumeti v tej ZDA-maniri, pa se moram res strinjati, da Sveta noč ne paše zraven, ampak mora orkester odšpilati ene Jingle bells ali pa Last Christmas.
P. S.: Vsa čast Rock radiu, ki je za december uvedel cenzuro – predvajali niso in ne bodo niti enega osladnega pop-corn božičnega komada!
