Pisala mi je gospa Dolores iz Maribora. Spomnila se je prispevka, ki smo ga v Novicah v podobno predbožičnem času objavili davnega leta 1995. Pod naslovom Božiček živi! je bilo priobčeno dopisovanje med vsega osemletno Virginio in glavnim urednikom britanskega dnevnika Sun iz še veliko davnejšega leta 1897. Takole je spraševalo dekletce: »Nekateri moji prijatelji pravijo, da ni Božička. Očka pa pravi, da je tisto, kar piše v Sunu, vedno res. Prosim, povejte mi: Ali je Božiček?«
In odgovor urednika Francisa Churcha? »Virginia, tvoji mladi prijatelji nimajo prav. Ker verjamejo samo tisto, kar vidijo, kar lahko s svojim malim duhom dojamejo. Duh vseh ljudi je majhen, naj pripada odraslim ali otrokom. V vesolju se razgubi kot droben mrčes. Takšen mravljinčji razum ne zadošča, da bi dojeli in razumeli vso resnico. Da, Virginia, Božiček je! Tako zanesljivo obstaja, kot obstajajo ljubezen in velikodušnost in zvestoba. Kako mračen bi bil svet, če ne bi bilo Božička! Potem tudi ne bi bilo Virginie, ne bi bilo ne vere ne poezije – ničesar, kar življenje naredi še znosno. Božiček je, drugače niti pravljicam ne bi mogli verjeti. Res je, da bi lahko prosila očka, naj gre na sveti večer ven in poskuša Božička ujeti. Vendar ga ne bi niti videl – in kaj bi to dokazovalo?
Vse najpomembnejše stvari namreč ostajajo večinoma nevidne. Vile, na primer, ko v mesečini plešejo na trati. Kljub temu pa obstajajo. Kajti kar koli že vidiš, nikoli ne vidiš vsega. Tega ne zmore niti najpametnejši človek na svetu. Božiček živi in bo večno živel. Celo čez desetkrat deset tisoč let bo tu, da bi otroke, kot si ti, in vsa odprta srca napolnjeval z veseljem. Vesel božič, Virginia!«
Hvala vam, Dolores, da ste me spomnili na to pismo, ki so ga v Sunu, vse do njegove ukinitve leta 1950, ponatisnili ob vsakem božiču več kot pol stoletja. Zapisali ste tudi: »Mogoče bo pa kdo spoznal, da so najpomembnejše stvari očem skrite. Da se najlepših stvari, ki jih lahko nekomu podariš, ne da kupiti z denarjem. Mogoče bo to pismo komu polepšalo dan ali praznike in mu odprlo srce.«
Mogoče. A tudi če bo tak en sam, sva, spoštovana Dolores, naredila veliko!
Pa vesel božič v Maribor!
