Božič je najljubši praznik Slovencev

LJUBLJANA – Ves krščanski svet in z njim tudi Slovenci imamo tri svete večere in praznujemo kar tri božiče. Kristjani so božič prvotno praznovali le v cerkvah, v 14. stoletju pa so ga zaznamovali tudi po ženskih samostanih. Božič kot družinski praznik – z jaslicami, s koledniškimi igrami in z drugo ikonografijo ter simboliko – so meščanski in kmečki domovi uvajali šele v obdobju baroka in katoliške prenove.

Smole - Božiček

»Danes je božič med Slovenci najbolj priljubljen praznik,« meni Jože Zadravec v knjigi Naš božič. »Nanj se navezuje veliko navad, običajev, šeg in verovanj. Je praznik, ki je osvojil ves svet, v Sloveniji pa je bil znova uveden kot dela prost dan leta 1989. Jožeta Smoleta, takratnega predsednika republiške SZDL, ki si je za to največ prizadeval, se je oprijel celo vzdevek Božiček.«

»Vsebina novega praznika, to je rojstvo otroka v bornem hlevu, stiska Marije in Jožefa, poklonitev pastirjev, prikazen zvezde in prihod treh kraljev iz daljnih dežel – vse to je pripomoglo, da je sveti božič zlahka postal največji praznik krščanskih narodov,« pravi dr. Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev.

Najsvetejši dan v letu

Božič se po Kuretu obhaja sredi trde zime, ko naravne sile počivajo, ko je moč sonca do kraja pošla, ko mraz in led oklepata vso naravo v spone navidezne smrti. To je čas, ko se vsakdo, kdor le more, drži doma, ko se je starosvetna družina zbirala okoli tople peči. Božični dan je sveti dan, je najsvetejši dan v letu. Tako je svet, da gre tisti, ki ta dan umre, naravnost v nebesa. In tudi tako je svet, da se ljudje ne lotijo nobenega opravila, razen najnujnejših stvari, tudi pastirji drobnice ne ženejo na pašo, čeprav je kopno. Pregovor pravi, da ta dan celo kače in druge žive stvari počivajo. Delalo se na sveti dan ni nikoli. Še vodo za živino so nanosili prejšnji dan pa tudi obiski niso najbolj zaželeni.

VEČ V TISKANI IZDAJI: Drugi in tretji sveti večer