LJUBLJANA – Minuli vikend nam je nebo podarilo sončne dneve. Čeprav so se temperature komaj približale 0 °C in nas niso prepričale, da smo prav včeraj, 21. decembra, vstopili v meteorološko zimo, jih je bilo greh zapraviti s poležavanjem pred televizijo.
Kot pravijo vremenarji, smo doživeli obrat, saj je bilo v gorah neobičajno topleje kot v kotlinah. Vse skupaj ni prineslo tako želenega snega in niti božična vremenska napoved ni vzpodbudna, saj bodo jutri in v sredo Slovenijo zakrili bolj deževni oblaki. Zna se zgoditi, da bo rosilo, pravijo. Tolaži le namig, da bo v četrtek, na božični dan, suho.
Da bi bil božič bel
Pred enim tednom je sneg za trenutek pobelil višje ležeče robove Savinjske doline in nam vzbudil skomine. Obležal je le v višjih legah, situacija je podobna kot lani, le da je predbožični konec tedna prinesel celo nekaj rahlega dežja. Še je nekaj takih »umetnikov«, ki ne verjamejo, da se ozračje segreva, zato vzemimo stvar drugače in poglejmo, kaj nam pripovedujejo starejši občani, ko se spominjajo božiča.
Vselej govorijo o snegu, denimo kako so po globokem snegu gazili k polnočnici: »Običajno je ena starejših sester po večerji ostala doma, da je pazila na ogenj in nam pripravila topel čaj in potico. Šli smo v koloni z baklami, pod nogami je škripalo, prav tako sosedje z nasprotnega griča, tako lepo se je videlo,« mi je pripovedovala 89-letna Marija s Kozjanskega.
Enako dokazujejo božično-novoletne razglednice in čestitke izpred druge svetovne vojne, na katerih so poleg božičnega motiva rojstva odrešenika pravilom snežni motivi. Ena bolj znanih je čestitka Božič v Bohinju Maksima Gasparija, ki prikazuje prihod k polnočnici v visokem snegu. Slika Zimska krajina z drsalci iz leta 1608 nizozemskega slikarja Hendricka Avercampa prikazuje gnečo na ledu v enem od zamrznjenih kanalov Amsterdama – tudi zato je drsanje tradicionalni zimski šport Nizozemcev, po kanalih so množično drsali še pred 50 leti, zadnja desetletja pa so se morali najbolj navdušeni preseliti na avstrijska jezera, kjer organizirajo tradicionalna tekmovanja. Leta 2010 so amsterdamski kanali po dolgih letih spet tako močno zamrznili, da so si drsalci upali na led in obudili stoletno tradicijo.
No, ena najbolj presunljivih Gasparijevih božičnih razglednic pa je iz njegove serije Vojska v slikah, kjer vojaka na božični večer 1914 v snegu molita k podobi Matere božje z novorojenim detetom.
Božična noč zelena, velika noč snežena
Kot nam je zaupala agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik z agencije za okolje, je verjetnost, da bi bil božič bel z vsaj 1 cm snega, v osrednji Sloveniji od 30- do 40-odstotna.
Zeleni božiči si v zadnjih letih v nižinah sicer kar sledijo: v letih 2002, 2004, 2005, 2006, 2008 in naprej vse do leta 2012 v Ljubljani na božični dan ni bilo snega.
Rek Božična noč zelena, velika noč snežena je torej izpred stoletja, ko so ljudje tu in tam še doživeli veliko noč v snegu. »Pri nas se je pregovor uresničil leta 2008, ko je med 22. in 25. marcem v Ljubljani zapadel sneg.«
Sicer so meteorologi najtoplejši božič s povprečno temperaturo zraka 10,3 °C in najvišjo dnevno temperaturo zraka 16,2 °C izmerili leta 2010. In kaj pomeni rek Če na božič dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje?
»Če vzamemo za primer leto 2009, ko je za božič močno deževalo, lahko rečemo, da se je pregovor uresničil, saj je bila leta 2010 prava moča s katastrofalnimi poplavami.«
Obstajajo še bolj vraževerni pregovori, denimo tisti o potici: Če se jé za božič potico v izbi, potem se jé velikonočni kruh na prostem.
»To je držalo leta 2001, ko je bil zelo hladen božič, za veliko noč pa je bilo toplo. Prav tako je bilo tudi leta 1961, ko je bil v Ljubljani najhladnejši božič s povprečno dnevno temperaturo zraka –10,3 °C,« nam je povedala Sušnikova.
Pšenice preveč?
Ali zima sploh bo? smo vprašali Sušnikovo. Smeje se odgovorila: »Da, zagotovo bo! Saj je že!« In kdaj bo sneg? Meteorologi se dolgoročnih napovedi izogibajo. Pa ne zato, ker tega ne bi hoteli, ali zato, da bi lahko v začetku decembra napovedali sneg za božič. Povejmo, da ameriška vlada vsako leto nameni stotnijo milijonov za raziskave dolgoročnih vremenskih napovedi. Poenostavljeno povedano, komur bo uspelo napovedati žetev v prihodnjem juniju, napovedati letino koruze... bo v trenutku postal najbogatejši človek na svetu!
Slovenskih pridelovalcev žita v predbožičnem času sicer niso skrbele dolgoročne napovedi, ampak predvsem to, kako naj bodo konkurenčni denimo Madžarom, ki imajo žita vedno več. Zaradi skladiščnih kapacitet kmetje požanjejo žito in ga spravijo v skladišča ter čakajo na ugodno ceno. Naši kmetje pa so prepuščeni sami sebi. Letos smo sicer pridelali nekaj več pšenice kot lani, a skupno tudi uvozili kar za 20 odstotkov več žita kot lani, kar je skrb vzbujajoč skok.
Nekaj dnevna napoved
Koledarska zima prinaša pretoplo vreme, kot ji pritiče, je poudarila Sušnikova. Predbožični čas bo v jugozahodni in ponekod v osrednji Sloveniji pretežno oblačen, občasno bo ponekod rahlo rosilo. Drugod bo večinoma sončno. Pihal bo zahodni do jugozahodni veter. Na božični dan bo prevladovalo suho vreme, ponekod v jugozahodni Sloveniji bo v sredo in četrtek rahlo deževalo, a količina padavin bo majhna. Razvoj vremena za prihodnji konec in začetek novega tedna je še precej nezanesljiv. Dolgoročne napovedi pravijo, da bo morda že v nedeljo sneg. Morda. Ampak že stari Grki so lahko napovedovali vreme s polovično natančnostjo...
Pregovori
O Tomažu (21. december) vetra suho petje, suha pomlad, sušno poletje.
Kadar dan se povečuje, zima brije le še huje.
Dnevi od Lucije do božičnega dne (13. 12.–25. 12.), vreme vseh mesecev za drugo leto povedo.
Naj zažari božično drevo!
Prvo električno osvetljeno božično drevo je iz leta 1882, samo tri leta po Edisonovem izumu žarnice. Postavil ga je Edward H. Johnson, podpredsednik Edisonovega električnega podjetja. Božično drevo je bilo čudovito osvetljeno z mnogo barvnimi kroglami v velikosti orehov. Na začetku 20. stoletja se je v New Jerseyju pojavila prva proizvodnja umetnih božičnih dreves v ZDA. Leta 1950 je bilo patentirano aluminijasto drevo. Naj bo letos leseno, ne plastično.
