Botra zima potuhnjeno skrila zobe

Sredi zime je prezimni rastlinski svet običajno v globokem zimskem mirovanju. Ob svetih treh kraljih pa je prijetna toplota marsikoga zvabila na plan.

Neugodne razmere za rastline

Najvišje temperature zraka so se v osrednji Sloveniji dvignile čez rekordne vrednosti, 5. januarja je bilo v Ljubljani izmerjenih 16 °C, kar je najtopleje v zadnjih dvajsetih letih. Tudi na Gorenjskem se je ogrelo do 12 °C. Vremenske razmere že večji del jeseni in tudi zdaj rastlinam niso naklonjene za zimski počitek. Novembra, ko bi se morale pripravljati na mirovanje, je bilo pretoplo. Temperature zraka so bile več stopinj nad dolgoletnim povprečjem. Pri tem in predvsem nad zmrziščem so vztrajale tudi minimalne temperature zraka. Šele zadnji dan novembra so v večjem delu Slovenije temperature zraka padle pod vegetacijski temperaturni prag 5 °C, kar se običajno zgodi od dva do tri tedne prej. Močna ohladitev v prvi polovici decembra je prizadela neutrjene in nezaščitene rastline. Ohladilo se je pod –10 °C, nad zmrzišče se ni ogrelo niti podnevi. Na srečo so bili najbolj izpostavljeni ozimni posevki žit na varnem pod snežno odejo. Temperature tal pod snegom so bile okoli ničle ali celo nekoliko nad njo. Vremenske razmere so se spet drastično spremenile v drugi polovici decembra, ko je otoplitev znova pognala temperature zraka več stopinj nad normalne vrednosti. Tudi v prvi dekadi januarja se je še nadaljevalo toplo vreme, v katerem so rastline še naprej izgubljale odpornost za preživetje zmrzali.

Zimske otoplitve

Po kratkem obdobju decembrskega mraza, ki so mu sledile previsoke temperature zraka, se lahko biološki cikel rastlin zmoti in nekatere lahko prezgodaj vzbrstijo ali zacvetijo. V nevarnosti je predvsem leska, pogosto tudi prvi cvetovi zvončka in drugih znanilk spomladi, prav tako se prebudijo nekatere okrasne lesnate grmovnice, najpogosteje rododendroni. Letna vsota akumulirane toplote nad temperaturnim pragom 5 °C (od 1. januarja do 31. decembra 2012) je v osrednji Sloveniji za 600 °C presegla dolgoletno povprečje (1971–2000). Tudi v obdobju zimskega mirovanja je ta vsota presegla dolgoletno povprečje za več kot 100 °C. Seštevek dnevnih efektivnih temperatur zraka lahko spremljate na spletnih straneh Arsa. To je razlika med povprečno dnevno temperaturo zraka in temperaturo praga 5 °C. Pri tej se začne in konča letno vegetacijsko obdobje npr. pri sadnem drevju. Dinamika fenološkega razvoja sledi akumulaciji toplote. Vsota efektivne temperature zraka nad 5 °C je povzročila, da so se na sončnih legah že začeli pojavljati prvi cvetovi regrata in marsikje so se napeli brsti prezimnih lesnatih rastlin. Trenutno je dobro v slabem le to, da tla in voda v njih ni zamrznjena, zato vsaj za zdaj ni nevarnosti pojava fiziološke suše, ki je ob zimskih otoplitvah dodatna nevarnost za preživetje rastlin brez poškodb.

Zimske otoplitve sicer niso nič nenavadnega, vsako zimo jih je vsaj nekaj. Podobno kot letos se je dogajalo januarja 2011. Če so otoplitve kratke, minejo brez posledic, če trajajo dlje, pa so tveganja za uspešno prezimovanje rastlin velika, zlasti kadar jim sledijo nenadni vdori hladnega zraka in se rastline brez prilagajanja na hitro znajdejo v zimskih razmerah. Takrat poškodbe zaradi mraza niso redke.

Sneg za vodno zalogo in smučanje

Zaradi ciklonskega območja nad Sredozemljem je v Sloveniji snežilo. Naše kraje je postopno preplavil hladnejši zrak. V notranjosti države so padale snežinke, na Primorskem dežne kaplje. Za vodne zaloge je izjemno pomembna snežna odeja. Skoraj vso državo, z izjemo Primorske, del leta pokriva snežna odeja. V visokogorju leži v povprečju dlje kot 200 dni v sezoni, v nižinah osrednje Slovenije pa v povprečju od 20 do 60 dni na sezono. V nižinah je najpogostejša januarja, nekoliko manj februarja in decembra, še manj novembra, marca in aprila. V visokogorju lahko leži vse leto, neprekinjeno pa od decembra do maja, najmanj pogosta je avgusta. Na Primorskem, predvsem na Obali in v Vipavski dolini, je sneženje zelo redek pojav. Če zapade, se obdrži zelo kratek čas. Skupna višina novozapadlega snega je v nižinah osrednje in vzhodne Slovenije med 60 in 100 cm, medtem ko ga v visokogorju v povprečju zapade več ko 4 m v sezoni. Nekoliko večja prostorska raznolikost je v maksimalni višini snežne odeje. Začetek januarja je bil sneg le v visokogorju, kjer ga je bilo okrog 120 cm, na Voglu 40 cm. Tako smučišča kot tudi narava si želi nove pošiljke snega in tudi ohladitve. Za spomladansko vreme je žal še prezgodaj. Če je januarja toplo, zima običajno pritisne februarja, marca in celo aprila. Tudi v teh mesecih lahko zapade kar veliko snega. Vegetacija, ki že vzklije, potem rada pozebe. Zato se neučakancem nikakor ni treba veseliti prezgodnje pošiljke spomladanskih radosti.

Napoved

Po otoplitvi je Slovenijo spet pobelil sneg. Do ponedeljka zvečer je največ snega zapadlo na Kočevskem, Notranjskem, v Beli krajini, na Dolenjskem ter v delu osrednje Slovenije. Višina snežne odeje je bila med 25 in 35 cm, krajevno tudi več. Proti vzhodu so snežne padavine slabele. Tudi na Goriškem je v ponedeljek padlo 2 cm snega, le Obala je ostala brez. V gorskem svetu se je povečala nevarnost snežnih plazov.

V sredo in četrtek bo večinoma oblačno z občasnimi rahlimi padavinami. V sredo proti večeru in v noči na četrtek se bo sneženje predvidoma prehodno nekoliko okrepilo.

V četrtek in petek bosta na vreme pri nas predvidoma še vplivala obširna višinska dolina in ciklonsko območje v Sredozemlju. Nato je potek nekoliko negotov, nad našimi kraji se bo verjetno še zadrževal razmeroma hladen zrak. Najverjetneje se bo severno od nas zgradilo območje visokega zračnega tlaka, ki bo deloma vplivalo tudi na vreme pri nas.