LJUBLJANA – Boštjan M. Turk, ki je pet let v različnih medijih, večinoma pa v Reporterju, po pisanju današnjega Dela »na ponižujoč in žaljiv način pisal, da je Veno Taufer sodeloval z Udbo«, mora literatu plačati odškodnino 7000 evrov z obrestmi. Ljubljansko okrajno sodišče pa ne zahteva, da bi moral svoje navedbe tudi preklicati, navaja časnik.
Taufer je tožbeni zahtevek proti Turku vložil zaradi večletnih objav od spomladi leta 2012 v medijih in v Turkovi knjigi Dvanajstero zidov, ki je izšla leta 2013. V objavah je Turk trdil, da je Taufer sodeloval z Udbo oziroma takratno tajno policijo, žalitve pa je nato razširil še na Tauferjevo umetniško ustvarjanje, češ da je kot pesnik ničla, itd. Turk v pisanju »poimensko navaja tožnika ter o njem podaja več neresničnih trditev, žaljivih namigovanj in negativnih vrednostnih sodb, ki čezmerno in neutemeljeno posegajo v osebnostne pravice tožnika«. Po ugotovitvah sodišča ga je vodil žaljiv oziroma zaničevalen namen, kar kaže tudi število objav in njihova kontinuiteta, imel naj bi tudi očiten namen škodovati dobremu imenu in časti tožnika.
Nižja odškodnina od zahtevane
Prav tako je Turk po presoji sodišča s svojim pisanjem kršil določbe, ki so zajete v Kodeksu novinarjev Slovenije, ki novinarju nalaga, da skrbno preveri informacije, obenem pa prepoveduje razžalitve: »Obstajajo namreč meje novinarjeve svobode, ki temeljijo na njegovi odgovornosti.« Zato je sodišče odločilo, da mora Turk Tauferju za prestane bolečine plačati odškodnino, ki pa je nižja od odškodnine v zahtevku.
Sodišče je ugotovilo tudi, da iz listin iz Arhiva RS, na katere se sklicuje Turk, ni mogoče sklepati, da je bil Taufer ovaduh/vohun/član/sodelavec Službe za državno varnost (SDV) oziroma Udbe, še manj pa, da je takšno delo opravljal več desetletij in da je za plačilo ovajal in vohunil ter opravljal »najbolj umazana dela«. Prav tako pa iz dokumentov ni mogoče razbrati, da je službo na BBC v Londonu dobil po posredovanju SDV.
Stikov ni nikoli zanikal, a kot preiskovanec
Drži pa, da je bil Veno Taufer v stikih z SDV, vendar v vlogi preiskovanca, česar tudi Taufer nikoli ni zanikal. Leta 1966 je operativec SDV v informaciji zapisal, da »ne kaže nobene volje do tega, da bi kaj povedal iz kroga kulturnih delavcev oziroma sredine, v kateri se nahaja«. Bil je zasliševan in nadziran, nikoli pa ni z SDV sodeloval kot informator, je ugotovilo sodišče. Sodišče pa ni ugodilo drugemu delu Tauferjevega zahtevka, da bi Turk na svoje stroške v tiskanih in spletnih izdajah časopisa Reporter in Delo objavil preklic navedb z opravičilom, ker je menilo, da odškodnina zadošča. Taufer po informacijah Dela z odvetnikom še razmišlja, ali se bo na sodbo pritožil.
