PIRAMIDE V BOSNI

Bosanski arheolog: Obstaja še več evropskih piramid

Objavljeno 07. december 2014 20.35 | Posodobljeno 07. december 2014 20.36 | Piše: Dušan Malovrh

Semir Osmanagić je za nedeljske Novice pojasnil, na kako trdnih temeljih slonijo njegove trditve o piramidah v Bosni.

Raziskovalec ob velikih betonskih blokih, ki po njegovem mnenju dokazujejo, da ne gre za naravno tvorbo. Foto: osebni arhiv

Bosanski arheolog dr. Semir Osmanagić je že 20 let raziskoval stare civilizacije po vsem svetu, predvsem piramide, ko je 2005. prvič prišel v mesto Visoko v osrednji Bosni in Hercegovini, 30 kilometrov severno od Sarajeva. Želel si je ogledati tamkajšnji narodni muzej, zagledal pa je – piramido. »Mojo pozornost je pritegnila vzpetina nad Visokim, rekli so mu Visočica. Štiri trikotne stranice, izraziti robovi, enak nagib od vznožja do vrha: z geometričnega stališča je bilo očitno, da gre za piramido,« se prvega vtisa spominja dr. Osmanagić.

Ko se je nato povzpel na 213 metrov visoko Visočico, so se slutnje potrdile, pravi bosanski Indiana Jones, kot mu tudi rečejo. »Kompas je pokazal, da stranice ustrezajo stranem neba, vzhod–zahod, sever–jug, kot pri kitajskih ali egipčanskih piramidah ali piramidah Kahokja v ZDA. V tistem trenutku zame ni bilo več dvoma – bil sem na vrhu največje piramidalne zgradbe na svetu.« In ne samo to. Osmanagić se je z vrha zazrl še v sosedno vzpetino, prav tako piramidalnih oblik, resda prekrito z gozdom, vendar pravilne orientacije. Še isti dan je svoji odkritji poimenoval piramidi Sonca in Meseca ter ju začel interdisciplinarno proučevati.

Po Osmanagićevem mnenju ni dvoma, da gre za piramide, saj je njegove geometrično-orientacijske domneve potrdil Geodetski zavod BiH, poleg tega je piramida Sonca pokrita z betonom, ki je delo človeških rok, tudi to naj bi potrdili strokovnjaki. Pozneje so odkrili še predore in druge podzemeljske prostore ter energetske pojave, ki so prav tako značilnost piramid.

Ni faraonov, ni piramid

Velik del stroke Osmanagićevim odkritjem in trditvam v glavnem ne verjame, zlasti predstavniki etabliranih institucij iz Bosne in Evrope ne. Wikipedia povzema njihova stališča, češ da gre za popolnoma naravne tvorbe in da ni dokazov o človeški gradnji.

»Ameriški, nemški in britanski arheologi in geologi ter najvplivnejši egiptologi so poskušali ustaviti projekt. Njihovo sklepanje je takšno: ker v Bosni ni bilo faraonov, niti piramid ne more biti. A ne razumejo, da egipčanski faraoni niso gradili največjih in najstarejših piramid. Niso imeli znanja, zgrajene so bile veliko prej. Ti 'strokovnjaki' se ne zavedajo, da so piramide gradili po vsem svetu, ne samo v Egiptu ali Mehiki.«

Dr. Osmanagića smo vprašali, kaj meni strokovna javnost slabih deset let po njegovem odkritju. »Kdor nas obišče, ve, da ima pred seboj nekaj velikega, neznanega, odkritje, ki spreminja do zdaj znano zgodovino. Tisti, ki sedijo v svojih udobnih foteljih, pa bi najraje ohranili stanje, kakršno je. Toda nova odkritja se kar vrstijo in vse, kar so nas učili o starodavnih kulturah, bo treba spremeniti.«

Graditelji Prailiri

Radiokarbonske analize organskih materialov z betonskih blokov kažejo na starost 24.800 let (+/– 200 let), fosilizirani listi med slojema betonskih blokov pa so stari 29.200 let (+/– 400). Po razlagi Osmanagića so graditelji piramid, v svoji prvi knjigi iz 2005. jih imenuje Prailiri, beton izdelovali iz rečnih nanosov, tako da so produ kot vezivo dodali stopljeno glino.

Ob tem je Osmanagić, rojen 1. junija 1960 v Zenici, poudaril, da je ruski raziskovalec piramid Valerij Uvarov, ki gradi kompleks 33 piramid v mestu Tomsk, po dveh obiskih v Visokem potrdil, da tam res stojita piramidi, in to najstarejši na svetu, medtem ko ameriški astrofizik dr. Paul LaViolette meni, da gre za ta hip največje arheološko odkritje na svetu. »Tudi Slovenec Marko Pogačnik dobro razume energije piramid v BiH,« ne pozabi omeniti Osmanagić. Ko smo ga povprašali za mnenje o slovenskem Indiani Jonesu, dr. Ivanu Šprajcu, pa je za nedeljske Novice odgovoril: »Gospoda Šprajca še nisem spoznal, njegovo delo pa zelo cenim in je dobrodošel v Bosanski dolini piramid.«

V Sloveniji ima Osmanagić številno poslušalstvo, njegova letošnja predavanja v Ljubljani, Mariboru in Kopru so bila izjemno dobro obiskana, zato bo že septembra prihodnje leto spet obiskal naše glavno mesto in štajersko prestolnico. Čedalje več slovenskih državljanov tudi obišče Visoko, kraj s 50.000 prebivalci, ki prav zaradi izkopavanj postaja zanimiva turistična destinacija.

Osmanagića trenutno najbolj zaposlujejo nova odkritja predorov, promocija projekta po vsem svetu ter sodelovanje s kolegi, od Indonezije do Albanije. Mar lahko pričakujemo odkritje še kakšne piramide na stari celini? »Obstajajo, zagotovo. Zlasti na jugu Evrope,« sklene dr. Semir Osmanagić.

 

Pozitivni negativni ioni

Zaradi energij ima po trditvi dr. Osmanagića projekt, povezan z bosanskimi piramidami, štiri dimenzije: znanstveno-arheološko, energetsko, spiritualno in zdravilno. »Čedalje več obiskovalcev je prepričanih, da ima bivanje v predorih piramide in na njej zdravilne učinke, in sicer zaradi velike koncentracije negativnih ionov (ki čistijo telo virusov in bakterij ter povečajo raven kisika v krvi),« pojasnjuje bosanski raziskovalec.

 

Nas argumenti ne prepričajo

Za mnenje o tem, kar počne dr. Semir Osmanagić v Bosni, smo povprašali tudi na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predstojnica oddelka doc. dr. Tina Milavec je v odgovor zapisala: »Že večkrat smo bili s strani medijev naprošeni za mnenje o tej temi. Osebno 'najdišča' nisem obiskala in se z njim nisem ukvarjala, nihče z našega oddelka pri projektu ne sodeluje. Nekateri kolegi so si 'piramide' ogledali in takrat tudi podali svoje mnenje v okviru mnenja predstavnikov Evropskega združenja arheologov (EAA). To mnenje je bilo in ostaja, da nas večine arheologov predstavljeni argumenti ne prepričajo ter da teorije dr. Osmanagića ne vzdržijo znanstvene kritike.«

Svetovno priznani arheolog dr. Ivan Šprajc z Inštituta za antropološke in prostorske študije pa je v odgovoru na naša vprašanja o bosanskih »piramidah« odgovoril: »Sam nisem obiskal 'najdišča', vendar je med arheologi in geologi (z izjemo ezoterikov, ki jih v podporo svojim špekulacijam navaja Osmanagić) popoln konsenz, da gre za naravne tvorbe. Mnogo študij, ki je to potrdilo, je navedenih npr. v Wikipediji (http://en.wikipedia.org/wiki/Bosnian_pyramid_claims; http://sl.wikipedia.org/wiki/Visoške_piramide).«

 

Deli s prijatelji