Prihodnjo sredo se izteče rok za vložitev predlogov kandidatur za predsedniške volitve, ki bodo v nedeljo, 22. oktobra. Če relativnega zmagovalca ne bo, bo drugi krog v nedeljo, 12. novembra. Napovedi kandidatur je letos veliko, mi pa s pomočjo pojasnil Urada predsednika Republike Slovenije razkrivamo, kaj pomeni biti predsednik republike in kakšne bonitete prinaša letos očitno zelo zaželena funkcija.
Aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju je bila za avgust izplačana plača 5.938,20 evra bruto, kar je več kot tri tisočake neto. Toliko bo prejemal tudi tisti, ki se bo po letošnjih volitvah vselil v predsedniško palačo na Erjavčevi.
Je pa tako, da traja služba predsednika republike ves čas, pojasnjujejo v uradu: »Njegov delovnik ni predpisan in traja vsak dan praktično ves dan, praviloma tudi za vikend in med prazniki. Predsednikovo delo med vikendi in prazniki ni posebej nagrajeno.« Tako ni možnosti za postranski zaslužek ali mesečni bonus iz naslova nadur. Do izplačila slednjih namreč predsednik republike ni upravičen. Edini dodatek, ki mu kot funkcionarju pripada, je dodatek za delovno dobo.
V uradu predsednika so nam pojasnili, da je predsednik republike upravičen do največ 35 dni dopusta. Toliko jih je letos ob upoštevanju delovne dobe, starosti, socialnih in zdravstvenih razmer ter drugih kriterijev dobil tudi Pahor.
Bonitete za partnerja
Je pa tovrstna funkcija lahko tudi pravi mali družinski projekt. Medtem ko se je zunajzakonska partnerica sedanjega predsednika Pahorja Tanja Pečar vsem bonitetam iz njegove funkcije odpovedala in ni nikoli prejemala nobenih nadomestil, je žena Pahorjevega predhodnika Danila Türka, Barbara Miklič Türk, prejemala 15 odstotkov plače predsednika.
Zakon pač daje zakoncu predsednika republike oziroma osebi, ki z njim živi v zunajzakonski skupnosti, pravico do mesečnega nadomestila za kritje stroškov, ki jih ima zaradi opravljanja protokolarnih in drugih družabnih obveznosti, v znesku 15 odstotkov plače predsednika republike.
Če je zakonec v delovnem razmerju, ima pravico do plačane odsotnosti z dela za čas, ko opravlja protokolarne in druge obveznosti, in sicer do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejel za delo na svojem delovnem mestu.
5.938,20 evra je avgusta zaslužil predsednik Borut Pahor.
Zakonec predsednika republike, ki je v delovnem razmerju, lahko za čas trajanja mandata to prekine, pri čemer mu pravice iz delovnega razmerja mirujejo. V tem času ima pravico do mesečnega prejemka v znesku 20 odstotkov plače predsednika republike, ta čas pa se mu tudi šteje v delovno in zavarovalno dobo po predpisih o
delovnih razmerjih in o socialnem zavarovanju.
Predsednik Republike Slovenije je po funkciji, ki jo opravlja, varovana oseba in njegovo varovanje odreja policijski Center za varovanje in zaščito. Varovan je na podlagi zakona o nalogah in pooblastilih policije in v skladu z uredbo o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, vključno z vozilom policije za prevoz in varovanje predsednika.
Službe za zaupanja vredne
Predsednik republike v uradu sploh ni sam, ampak dobi za pomoč pri delu še vrsto uslužbencev. V Uradu predsednika republike Slovenije je bilo na dan 19. september 2017 zaposlenih skupaj 38 ljudi, od tega 32 javnih uslužbencev in šest funkcionarjev. Iz urada sporočajo, da ob teh še dva funkcionarja opravljata delo nepoklicno. Od 32 javnih uslužbencev jih 27 ni vezano na mandat predsednika republike. Sodeč po teh podatkih lahko sklepamo, da si bo lahko tisti, ki bo po letošnjih volitvah predsednik republike, v urad pripeljal vsaj pet ljudi, ki jim zaupa in ki si jih bo za svoje sodelavce izbral sam.
V nasprotju s predsednikom so njegovi sodelavci upravičeni do izplačila dodatkov za delo v nedeljo, dodatka za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan (praznik), in nočno delo. Te ure lahko koristijo tudi v sklopu premakljivega delovnega časa ali v obliki celodnevne odsotnosti z dela, vendar pa so v tem primeru upravičeni do izplačila ustreznega dodatka.
