Borut Jamnik, kralj in grobar slovenskega gospodarstva

V političnih in gospodarskih krogih bi težko našli koga, ki ne bi zastrigel z ušesi ob imenu Borut Jamnik. Gre za eno najvplivnejših osebnosti slovenskega gospodarstva, zlasti pa za izjemno ambicioznega človeka, ki je kariero ustvarjal v skladu z izobrazbo matematika – hladno preračunljivo. Mnogi, ki ga dobro in dolga leta poznajo, o njem pravijo natanko to: da je izjemno hladnokrvna oseba in celo nevaren – češ da se mu ni dobro zameriti oziroma mu stopiti na žulj. Žuljev pa ima veliko, pač glede na svoj veliki apetit. Zaradi tega že leta zvito in načrtovano prede svoje socialno omrežje. Njegove prstne odtise je mogoče opaziti marsikje, pri čemer mu priročno služijo tudi nekateri mediji, med katerimi so v ospredju Finance, po novem pa, kot kaže, Dnevnikovo vlogo prevzema Siol. Kdo je pravzaprav človek, ki si ga nasprotniki že leta bolj kot ne neuspešno prizadevajo odstraniti oziroma oslabiti njegov vpliv. To je opazneje uspelo le Janševi vladi. Sicer pa je vse pogosteje slišati, da so njegove igrice presedle tudi vladi Mira Cerarja in da prihaja čas striženja Jamnikovih peruti. Kaže, da so v največji vladni stranki končno spregledali, da jim kadrovsko politiko za ključna mesta v gospodarstvu vodijo nekje drugje in da je pri tem početju izjemno vplivno prav omrežje Boruta Jamnika.

Kdo je torej mož, ki bi rad bil kralj slovenskega gospodarstva, medtem ko kritiki njegovega ravnanja raje govorijo o grobarju?

Pomemben tudi stric

Leta 1970 rojeni Jamnik živi v zunajzakonski skupnosti z novinarko POP TV Katarino Matejčič (prej Finance), prej pa je bil poročen s Heleno Jamnik, hčerko Edvarda Staniča, nekdanjega glavnega tajnika SKD. Z njo ima sina Matjaža (1996.) in hčer Ajdo Milo (1999.). Od oktobra 2011 je predsednik uprave Modre zavarovalnice, od aprila 2013 predsednik nadzornega sveta Telekoma, od maja 2015 predsednik nadzornega sveta Cinkarne Celje in že od leta 2008 predsednik Združenja nadzornikov Slovenije.

Tudi njegov brat Gorazd Jamnik ni od muh. Septembra 2014 je postal finančni direktor Gorenjevih operacij v Srbiji. Prej je bil med letoma 2011–2014 vodja financ in računovodstva v Luki Koper, med letoma 2009–2011 je delal na Adriatic Slovenici, še prej v Istrabenz Gorenju, do leta 2005 pa je bil na operativnih pozicijah v oddelku za finance v Luki Koper. Jamnikova fanta imata tudi pomembnega strica: Tomaža Martina Jamnika, sicer brata znane gospe Brede Pečan, nekdanje županje in poslanke SD. Stric Jamnik je nekdanji namestnik predsednika uprave Luke Koper, med letoma 2013 in 2015 je bil generalni direktor družbe Feršped, d. o. o., ki je v stoodstotni lasti Slovenskih železnic. Septembra 2015 pa je prestopil na špeditersko družbo Europacific, d. o. o., katere lastnik je Rok Kobal.

S svojim zaledjem in povezavami velja Borut Jamnik za enega najmočnejših igralcev paradržavnega zakulisja v zadnjih 15 letih. Glede na potek njegove kariere je očitno, da je srce njegovega vzvoda Kapitalska družba (Kad), kjer je bil z različnimi premori zaposlen veliko večino svoje profesionalne poti. Mladega Jamnika je sicer v službo na Kadu vzel Anton Kožar, predsednik uprave Kada od avgusta 1997 do decembra 1999. Sicer pa gre jedro razvoja Jamnikove osebne moči iskati v letu 2001, ko je postal pomočnik takratnega predsednika uprave Jožeta Leniča, in v obdobju Ropove vlade, ko je postal predsednik uprave v mandatu 2003–2005. Gre sicer za dobo ekonomskega razcveta in utrjevanja moči Foruma 21, ki je tekla vzporedno s trgovanjem Kada in Soda z državnimi lastniškimi deleži. Toda če verigo vpliva, ki se je okrog Jamnika in njegovih sodelavcev spletla v Kadu in Sodu, primerjamo z vplivom, ki so ga imeli old boys, zbrani okoli Foruma 21, lahko ugotovimo, da formalni kadrovski vpliv Kada in Soda zagotovo seže mnogo dlje.

Javnosti večinoma neznani

Leta 2011 se je Jamnik naposled menda odločil, da ga v življenju nihče več ne bo odstavil, in je vrhunsko izkoristil priložnost ob preoblikovanju Kapitalske družbe ter se ob ustanovitvi hčerinske družbe Modra zavarovalnica zabarikadiral na položaj predsednika njene uprave. Na konstitutivni seji nadzornega sveta Modre zavarovalnice decembra 2011 so za predsednika NS izvolili Branimirja Štruklja, za namestnika pa Aleša Groznika z ekonomske fakultete v Ljubljani. Ob odhodu Jamnika na Modro zavarovalnico je položaj predsednika Kada zasedel Bahtijar Djalil, dolgoletni uslužbenec NLB. Djalil je danes član nadzornega sveta Gorenja in Loterije Slovenije. Dolgoletna lojalna Jamnikova sodelavka Anja Strojin Štampar je okrobra 2015 postala članica uprave SDH, na njeno mesto pa je bil začasno imenovan Boris Žnidarič, dolgoletni uslužbenec Zavarovalnice Triglav, ki je bil med drugim v obdobju 1994–1998 državni sekretar na obrambnem ministrstvu.

Vzorec, ki se pri Jamniku ponavlja od prvih dni vse do danes, je sodelovanje z ljudmi, ki so celotno kariero ustvarili v različnih funkcijah upravljanja državnega premoženja (Razvojni sklad, Agencija za privatizacijo, Kad, Sod, SDH), pri čemer je zanje značilno, da so širši javnosti večinoma neznani, da so rezultati njihovega dela večinoma negativni za podjetja in državljane ter da so osebno pridobili veliko materialno bogastvo in prevzeli vajeti na način, da jih niti vlada niti parlament ne moreta z lahkoto zamenjati.

Zanimiva je Jamnikova obsesija z nadzornimi sveti, ki se jim ni odrekel niti v času, ko je bil v obdobju Janševe vlade degradiran v Maribor na Probanko, kjer je opravljal funkcijo svetovalca uprave in pozneje člana uprave. V tem obdobju je namreč zasedel dve mesti v nadzornih svetih družb, ki ju je lastniško obvladovala ekipa, zbrana okrog omrežja Probanke: Swaty v Mariboru in Comet v Zrečah. Ob vrnitvi na Kad leta 2008 je vnovič izkoristil svoj formalni vpliv in se relativno hitro rehabilitiral. A njegovo vnovično ustoličenje je bilo vse prej kot lahko. Pred njegovim vnovičnim imenovanjem je bilo v kabinetu takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja presneto vroče.

Izogibanje odgovornosti

Sicer poznavalci pravijo, da Jamnikova obsesija z nadzornimi sveti povsem ustreza njegovi filozofiji in značaju. Brez kakršnih koli vidnih gospodarskih oziroma poslovnih uspehov na menedžerskih funkcijah se ves čas izogiba neposredni odgovornosti za vodenje in s tem seveda tudi za rezultate, hkrati pa je izpopolnil sistem nadzora in usmerjanja uprav prek nadzornih svetov. To mu ustreza tudi zaradi delovanja iz sence, ki mu je pisano na kožo. Ve se, da je v javnem nastopanju, zlasti v soočenjih, šibek in negotov. Sicer pa je celoten sestav nadzornih svetov v Sloveniji zastavljen povsem napačno, saj v ničemer ne dodaja vrednosti podjetjem z vidika strateškega poslovnega usmerjanja, kar naj bi bila njihova ključna funkcija. Namesto tega so nadzorni sveti postali neke vrste izpostava zastarelega razmišljanja v državnih podjetjih – močna funkcija kontrole in kadrovanja ter izčrpavanja namesto postavljanja smeri razvoja. Združenje nadzornikov, ki ga, kot rečeno, vodi prav Jamnik, takšno usmeritev ne samo podpira, temveč jo tudi zavestno ustvarja v slovenskem prostoru, s čimer razvojno pomaga slovensko gospodarstvo peljati vzvratno. Sicer pa o vlogi in ravnanju združenja nadzornikov še kdaj drugič... Vsekakor bo zanimivo videti, kako se bo v prihodnjih mesecih imenovalo in razreševalo znotraj razvpitega Jamnikovega omrežja.